Koroška gospodarska zbornica

Novice


Projekt Polet: SPOPADANJE S KONFLIKTI NA DELOVNEM MESTU


Projekt Polet: SPOPADANJE S KONFLIKTI NA DELOVNEM MESTU

 

Čeprav bi si vsi želeli delati v okolju, kjer ni nesoglasij in konfliktov, hkrati vemo, da to ni mogoče. Konflikti v odnosih so neizbežni in povsem normalni, tudi na delovnem mestu. Ne smemo se jih ustrašiti, moramo pa se z njimi ukvarjati in jih sproti reševati.

Konflikti so pomemben del odnosov ter predstavljajo aktivno usklajevanje naših potreb in pričakovanj s pričakovanji in potrebami drugih, torej naših sodelavcev in sodelavk, nadrejenih in podrejenih. Zato je konflikte dobro sprejeti kot vrsto komunikacije, ki nam pomaga pri skupnem reševanju težav in izboljševanju delovnega okolja. S takšnim pristopom do konfliktov lahko naredimo veliko za ohranjanje dobrih odnosov, za dobro počutje in doseganje uspehov v službi.

Napake, ki se jim je bolje izogniti, in dobre prakse

Toleriranje neustreznega vedenja, prelaganje odgovornosti za reševanje težav, izogibanje odkritemu pogovoru, nekonstruktivna kritika, kaznovanje tistega, ki na težave opozarja, in ne kršitelja pravil … Vse to so napake, s katerimi se v delovnih okoljih pogosto srečujemo. Namesto v odpravljanje konfliktov vodijo v njihovo poglabljanje, kar lahko ogrozi ne samo posameznike, ampak celoten kolektiv in poslovanje podjetja. Za uspešno spopadanje z neizbežnimi konflikti na delovnem mestu je ključna dobra komunikacija. Zelo pomembno je, da smo v komunikaciji spoštljivi in profesionalni. Prav tako je pomembno, da se naučimo obvladovati veščino aktivnega poslušanja. To pomeni, da smo pozorni do drugih in do tega, kaj želijo povedati, da jim postavljamo dodatna vprašanja, če česa ne razumemo, in da smo odprti do drugačnih pogledov in mnenj, kot so morda naša. Redni pogovori, tudi neformalna druženja, pogoste pohvale in konstruktivne kritike, možnosti usposabljanja za veščine reševanja konfliktov, vse to so dobre prakse, ki bi jih podjetja morala spodbujati.

So medgeneracijske razlike vzrok konfliktov?

Danes se na delovnih mestih nemalokrat srečujejo štiri, ponekod celo pet različnih generacij. Upravljanje večgeneracijskih timov je svojstven izziv, saj pomeni upravljanje raznolikih izkušenj, vrednot in ciljev ter pogledov na svet. Vendar generacijske razlike niso vedno pravi problem. Ljudje si ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo, želijo biti spoštovani in slišani. Ključ do razumevanja drugih je, da se jim posvetimo, jim prisluhnemo ter tako ugotovimo, kaj jih motivira in dela zagnane. Preprosto sklepanje na podlagi starosti je napačno ter odpira pot do stereotipov in predsodkov. Razlike med generacijami se pogosto pojavljajo pri načinih komunikacije in podajanju povratnih informacij, pojmovanju časa ter ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, odnosu do novih tehnologij in še čem. Vodje bi morali biti na to pozorni in spodbujati produktivne pogovore ter si prizadevati za razumevanje situacij in ustvarjati priložnosti, da se generacije med seboj dobro spoznajo. Dober vodja zna prepoznati edinstveno vrednost vsakega posameznika ter sinergijo, ki jo je mogoče ustvariti med posamezniki z različnimi izkušnjami in pogledi. Takšne sinergije pa so v današnjem zapletem poslovnem svetu postale vse bolj ključne za uspešnost.

Vir

 

 

Projekt POLET sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.