Koroška gospodarska zbornica

Novice


Projekt Polet: STEREOTIPI O STAREJŠIH ZAPOSLENIH


 

Projekt Polet: STEREOTIPI O STAREJŠIH ZAPOSLENIH

 

V vsakdanjem življenju se srečujemo s številnimi omejitvami, mnoge so posledica stereotipov.

Tudi za starejše v družbi velikokrat velja, da nekaj je in spet drugo ni sprejemljivo, primerno, dopustno. Odkrivanje novih dežel, barvanje pobarvank, ples do jutranjih ur, obisk zabaviščnega parka, popolnoma drugačna frizura, iskanje novega partnerja, sledenje modnim trendom oblačenja, sprememba življenjskega sloga v bolj aktivnega, nadgradnja svojega strokovnega znanja, učenje nekaj čisto novega ali menjava službe. Smo z leti res prestari za vse to? In kdo nam lahko to zapove?

S staranjem se marsikdo prepusti toku življenju, da ga vodi in ga vse manj usmerja sam. V Sloveniji je še posebej priljubljeno razmišljanje »Kdaj se boš pa ti upokojil?« Velika večina se želi čimprej umakniti iz delovnega procesa!  Tudi zato, ker v družbi veljajo številni stereotipi o starejših zaposlenih. Spomnimo se jih nekaj:

·         kreativnost in ustvarjalnost sta lastnosti mlajših,

·         starejši delavci imajo več ali manj iste potrebe,

·         izkušnje starejših so za današnji čas manj pomembne,

·         starejši se ne obnesejo na sodobnih delovnih mestih,

·         vsi starejši delavci komaj čakajo na upokojitev itd.

Pa to res drži? Saj veste, stereotipi so nekaj, kar velja za druge! Ja, in več ali manj je res tako, med starejšimi zaposlenimi so namreč velike razlike. In tako ne drži, da so starejši manj kreativni, ustvarjalni in sposobni. Razlike v delovni uspešnosti in v sposobnostih so namreč manjše med starostnimi skupinami kot znotraj samih starostnih skupin.

Poglejmo nekaj stereotipov o starejših zaposlenih in kakšna je realnost:

Mit

Realnost

Starejši zaposleni se ne morejo ali se ne želijo naučiti novih spretnosti.

Starost ne vpliva na radovednost ali pripravljenost za učenje. Starejši delavci lahko potrebujejo več časa in več utrjevanja, da se naučijo določenih nalog. Je pa res, da je bolj vprašljiva njihova motiviranost, saj želijo videti smisel in vrednost v novi spretnosti.

Starejši zaposleni se izogibajo novim pristopom ali novim tehnologijam.

Mnogi ljudje, ne glede na starost, uživajo v uporabi novih tehnologij. Starejši zaposleni se bodo verjetno dobro odzvali na inovacije, če:

· se nanašajo in povezujejo s tistim, kar že vedo,

· se jim dovoljuje prilagojen tempo učenja,

· se jim ponudijo možnosti za vajo in podporo.

Starejši zaposleni imajo slabši spomin.

Dolgotrajni spomin se s starostjo izboljšuje, peša lahko kratkoročni spomin, vendar šele po 65. letu.

Starejši zaposleni so manj produktivni.

Produktivnost je individualna in variira bolj znotraj starostne skupine kot med starostnimi skupinami. Vpliv staranja na produktivnost zaposlenih ni verjeten, dokler zaposleni niso starejši od 70 let. Starejši zaposleni so sicer res lahko manj produktivni pri opravljanju fizično napornih del. Načeloma starejši delavci nadomestijo kakršenkoli upad v fizičnih ali umskih sposobnostih z izkušnjami. Če sta ključna dejavnika telesna moč in sposobnost razmišljanja, lahko starejši zaposleni slednje nadomestijo s svojimi lastnostmi, znanjem, dobro usposobljenostjo, odgovornostjo in predanostjo.

Starejši zaposleni bodo bolj verjetno zboleli, odhajali na bolniške dopuste ali zamujali v delo.

Pri starejših zaposlenih je stopnja absentizma nižja kot pri mlajših zaposlenih, prav tako pa so bolj točni. Običajno tisti zaposleni, ki imajo tako hude težave z zdravjem, da potrebujejo obsežen bolniški dopust, sami od sebe zapustijo trg dela. Tudi poškodbe so statistično pogostejše pri mlajših zaposlenih (30-45 let) kot pri starejših.

Vir