Slovensko gospodarstvo se je lansko leto okrepilo, pri cemer je bila kljucna rast izvoznega povpraševanja. Nivo optimizma je sodec po zadnji anketi visok, vendar nekoliko nižji kot lani. Malo gospodarstvo je tokrat celo bolje razpoloženo od velikih družb.

Ceprav se zdi, da smo v globoki krizi, da je prevladujoce nezaupanje povsem opravicljivo, pesimizem pa edini odgovor na vse okolišcine, gospodarski rezultati v zadnjih letih dokazujejo, da se da in da zmoremo.

Pametni telefon je denarnica, denar nakazujemo z SMS sporočilom, denarne valute bodo morda že kmalu narejene iz algoritmov ... Finančni sektor se je znašel pred radikalnimi spremembami. Ali bomo sploh še potrebovali banke?

Slovenski turizem je še vedno v vzponu, trendi razkrivajo, kje so še priložnosti za rast.

Prvo poslovno poročilo z referenčnim kodeksom že prihodnje leto

Predlog davčne reforme GZS in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) je usmerjen h krepitvi zaposlovanja v zasebnem sektorju, saj je BDP od predkrizne ravni nižji za štiri odstotke, število delovnih mest pa je nižje kar za osem odstotkov.

Nov pokojninski zakon bi morali sprejeti najkasneje do konca leta 2018.

Poleg inšpekcijskega nadzora ter vključevanja mladih in starejših na trg dela je potrebno razpravljati tudi o bolj enakomerni obdavčitvi dela.

Z višjo potrošnjo v storitvenih dejavnostih se vloga le-teh v gospodarski rasti povečuje, kljub velikim pritiskom na cene storitev.

Danes so bili pri predsedniku vlade ugledni gospodarstveniki, ki poudarjajo, da mora sveženj davčnih sprememb zajeti tako dohodnino kot nagrajevanja, višji stopnji davkov od dobička podjetij pa tudi gospodarstveniki ne nasprotujejo ... Strinjali so se z zvišanjem stopnje obdavčitve dobička s 17 na 20. Finančno ministrstvo bo tako pridobilo 100 milijonov in jih namenilo za znižanje stroškov dela, treba pa bo poiskati ustrezno kombinacijo, ugotavlja finančni minister Mramor.