Demografija in počasna rast celotne produktivnosti naj bi omejili našo prihodnjo rast med 1,75 in 2 %. To je le eden od podatkov, ki resno opozarjajo na nujnost hitrejše izvedbe reform tudi po mnenju Analitike GZS.

Ljubljana, 6. marca 2017 – 6 gospodarstvenikov iz 5 slovenskih regij / 4 dejavnosti je danes prejelo Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je nagrado podelila že 49-ič kot priznanje gospodarstvenikom za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja.

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Slovensko gospodarstvo je neodtujljivo vezano na evropsko. Ker je v tem trenutku iluzorno pričakovati poglabljanje sodelovanja, bi v primeru interesa večjih članic o več sodelovanja (scenarij 3) Slovenija morala biti del te iniciative.«

Prva ocena gospodarske rast v višini 2,5 % v celotnem lanskem letu je skladna z našimi pričakovanji iz jesenske napovedi. Napovedovali smo 2,3-odstotno rast. Končni podatki so lahko še nekaj let kasneje predmet revizije. Vsekakor pa na podlagi anketnih zaznav o mnenju gospodinjstev ljudje to rast občutijo.

Breme prednostnega dispečiranja bo v večini ponovno nosilo gospodarstvo, 25 % pa gospodinjstva. En evro na gospodinjstvo mesečno v podjetjih pomeni tudi do nekaj 100.000 € dodatnih stroškov letno. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že leta opozarjamo, da nesmotrna politika na področju energetike pomeni višje račune za gospodinjstva in gospodarstvo, in to kljub temu, da je trenutna cena električne energije na mednarodnih borzah nizka. Takšna politika se zelo pozna na računih odjemalcev, ki zaradi obremenitev električne energije in drugih energentov z dajatvami, davki in prispevki, postajajo čedalje višji.

Sredi februarja bo znan odziv Vlade RS na priporočila iz DigitAgende, sporočajo z ministrstva za javno upravo, ki koordinira predloge za izboljšanje poslovnega okolja in višjo konkurenčnost. Kot je znano, smo DigitAgendo s priporočili za digitalizacijo gospodarstva obravnavali novembra na Vrhu slovenskega gospodarstva.

Odziv ZSSS na Belo knjigo je v nasprotju z interesi slovenskih davkoplačevalcev. Dodatna milijarda evrov za pokojnine in invalidnine bi nas pripeljala na prvo mesto v EU po višini teh izdatkov. To bi popolnoma zadušilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v Višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Dvig minimalne plače bi lahko privedel do povečanja števila brezposelnih, upočasnitve zaposlovanja predvsem v storitvenem sektorju, povečanja dela na črno in nadaljnje prekarizacije. Vprašanje uskladitve minimalne plače za leto 2017 bo tema na petkovi seji ESS (20.1.2017). Kazalniki za določanje višine minimalne plače so rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarska rast in zaposlenost, pri čemer minimalno uskladitev predstavlja decembrska rast cen, ki je bila lansko leto pozitivna (+0,5 %).

Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o vajeništvu. Namen zakona je še bolj približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom. V naslednjem šolskem letu ga bodo pilotno preizkusili. Na ministrstvu za izobraževanje za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajenec bo imel status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. A vključitev v vajeništvo ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake.

Ministrica za zdravje je tik pred današnjo skupščino GZS odpovedala svojo udeležbo. To potrjuje, da Vlada RS nima posluha za konkurenčnost slovenskega gospodarstva niti za zaposlene v gospodarstvu, ki jih očitno želi še dodatno obremeniti, ne pa razbremeniti, so se strinjali člani Skupščine. Bojan Ivanc je spregovoril o mitih in resnicah o javni upravi. Posebej je poudaril nevarnost plačnih zahtev v javnem sektorju, ki povzročajo pritisk na plače v zasebnem sektorju ter zmanjšujejo izvozno konkurenčnost. Rast mase plač se ne preliva dovolj hitro v potrošnjo, v povezavi z nefleksibilnostjo trga dela pa obstaja ob morebitni novi krizi nevarnost ponovitve negativne spirale iz 2009-2013: stečaji, višanje davčnih bremen za preostale, in izgubo konkurenčnosti. Njegova prezentacija je v prilogi.