Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v Višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Dvig minimalne plače bi lahko privedel do povečanja števila brezposelnih, upočasnitve zaposlovanja predvsem v storitvenem sektorju, povečanja dela na črno in nadaljnje prekarizacije. Vprašanje uskladitve minimalne plače za leto 2017 bo tema na petkovi seji ESS (20.1.2017). Kazalniki za določanje višine minimalne plače so rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarska rast in zaposlenost, pri čemer minimalno uskladitev predstavlja decembrska rast cen, ki je bila lansko leto pozitivna (+0,5 %).
Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o vajeništvu. Namen zakona je še bolj približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom. V naslednjem šolskem letu ga bodo pilotno preizkusili. Na ministrstvu za izobraževanje za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajenec bo imel status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. A vključitev v vajeništvo ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake.
Ministrica za zdravje je tik pred današnjo skupščino GZS odpovedala svojo udeležbo. To potrjuje, da Vlada RS nima posluha za konkurenčnost slovenskega gospodarstva niti za zaposlene v gospodarstvu, ki jih očitno želi še dodatno obremeniti, ne pa razbremeniti, so se strinjali člani Skupščine. Bojan Ivanc je spregovoril o mitih in resnicah o javni upravi. Posebej je poudaril nevarnost plačnih zahtev v javnem sektorju, ki povzročajo pritisk na plače v zasebnem sektorju ter zmanjšujejo izvozno konkurenčnost. Rast mase plač se ne preliva dovolj hitro v potrošnjo, v povezavi z nefleksibilnostjo trga dela pa obstaja ob morebitni novi krizi nevarnost ponovitve negativne spirale iz 2009-2013: stečaji, višanje davčnih bremen za preostale, in izgubo konkurenčnosti. Njegova prezentacija je v prilogi.
Vlada RS je v zadnjih mesecih sprejela nekaj odločitev, ki jasno kažejo, da ne opravlja vloge dobrega gospodarja javnih blagajn v imenu davkoplačevalcev in da s tem resno poslabšuje poslovno okolje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Obenem pa zapostavlja večino zaposlenih v gospodarstvu, ki bodo ob takšni politiki, poleg gospodarstva, najbolj dodatno obremenjeni pri svojih plačah.
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je obravnaval predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Čeprav imata tako delodajalska kot sindikalna stran še vedno nekaj pripomb, naj bi po nekaterih dopolnitvah pripravili predlog za obravnavo na vladi v začetku decembra.
Evropska komisija je danes potrdila oceno, da zdajšnjo gospodarsko rast zmotno jemljemo kot samoumevno in je ne izkoristimo za zniževanje javnega dolga. Strukturni javno-finančni primanjkljaj celo še povečujemo.
Predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da cene goriv ob avtocestah in hitrih cestah ne bodo več nadzorovane, bo povečal breme gospodarstvu in potrošnikom. Cena 50-litrskega rezervoarja bo lahko ob cestah višja tudi do 7,5 EUR. Konkurenčne cene energentov so želja vsakega gospodarstva, ki jih uporablja tako kot svoje vhodne surovine pri proizvodnem procesu kot v transportu blaga do naročnika in plačilu stroškov za prevoz zaposlenim. Večletna pobuda naftnih trgovcev z gorivom je na prvi pogled povsem legitimna, saj se je država že odrekla uravnavanju cen električne energije in plina. Marža trgovcev predstavlja pri pogonskih gorivih okoli 7 do 8-odstotni delež v končni maloprodajni ceni.
Predlog predpisa Zakon o vajeništvu
Večji prilivi zaradi stopnje davka od dohodka pravnih oseb pomenijo 3.000 manj delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2017 in 2018 lahko ocenimo kot bistveno premalo razvojen, osredotočen na tekočo porabo in javni sektor. Nujno potrebne reforme so žal spet potisnjene v prihodnost, v mandat nove vlade po letu 2019.
inančna uprava RS (FURS) je pred nekaj meseci pričela s sistematičnim, vendar po naših informacij dokaj formalističnim nadzorom nad upravičenci do olajšave za razvoj in raziskave (R&R). Lestvico je postavila tako visoko, da z nadaljevanjem svoje R&R dejavnosti tvegajo kazni tudi takšna slovenska podjetja, ki so sicer paradni konji na področju razvoja in raziskav.