Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov - UL 110/2002
Na podlagi 16. člena zakona o meroslovju (Uradni list
RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o količinah predpakiranih
izdelkov*
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
1. člen
(predpakirani izdelki
predpakirani proizvodi in predpakirane tekočine)
S tem pravilnikom so določene splošne meroslovne
zahteve za predpakirane izdelke, označevanje, vključno z zahtevami
za označevanje z znakom EGS, odgovornosti za pakiranje in dajanje v
promet, meroslovni nadzor, referenčna metoda za pregled in stopnje
nazivnih količin vsebine oziroma prostornin posod določenih vrst
predpakiranih izdelkov.
Predpakirani izdelki v tem pravilniku
pomenijo predpakirane proizvode, ki so določeni z enotami za maso
ali prostornino in predpakirane tekočine, ki so določene z enotami
za prostornino.
2. člen
(osnovne
definicije)
Predpakirani izdelek po tem pravilniku je sestavljen
iz izdelka in posamezne embalaže, v kateri je le-ta vnaprej
pakiran.
Izdelek je predpakiran, kadar je pakiran v
poljubno embalažo v odsotnosti kupca in ima količina, ki jo
predpakirani izdelek vsebuje, neko vnaprej določeno vrednost, ki je
ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli.
Nazivna količina (Q (n) - nazivna masa ali
nazivna prostornina) vsebine predpakiranega izdelka je masa ali
prostornina, ki je označena na embalaži, to je količina izdelka, ki
naj bi jo predpakirani izdelek vseboval.
Dejanska vsebina predpakiranega izdelka je
količina, ki ga le-ta resnično vsebuje. Ves čas postopka pregleda
količine mora biti vrednost za dejansko vsebino merjena ali
korigirana na temperaturo 20 oC ne glede na temperaturo, pri kateri
se izvaja pakiranje ali pregled. Ta zahteva ne velja za zamrznjene
ali globoko zamrznjene proizvode, katerih količina je izražena v
enotah za prostornino.
Negativni odstopek vsebine predpakiranega
izdelka je količina, za katero je dejanska vsebina predpakiranega
izdelka manjša od nazivne količine.
Dovoljeni negativni odstopki vsebin
predpakiranih izdelkov so določeni v naslednji preglednici:

* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktiv ES o predpakiranih
izdelkih (76/211/EGS; 75/106/EGS; 80/232/EGS) ter njihovih dopolnil
(78/891/EGS; 78/891/EGS, 79/1005/EGS, 85/10/EGS, 88/316/EGS,
89/676/EGS; 87/356/EGS, 86/96/EGS).
V odstotkih navedene dovoljene negativne odstopke je
treba pri preračunu v enote za maso ali prostornino zaokrožiti
navzgor na najbližjo desetinko grama ali mililitra. Delež
predpakiranih izdelkov z negativnim odstopkom večjim od dovoljenega
sme biti največ 2,5%.
3. člen
(označevanje z znakom
EGS)
Predpakirani izdelki se lahko označijo z znakom EGS iz
12. člena tega pravilnika, če so skladni z zahtevami iz tega
pravilnika oziroma njegovih splošnih določb in če negativni
odstopek pri nobenem predpakiranem izdelku ni dvakrat večji od
dovoljenega negativnega odstopka, ki je določen v preglednici iz 2.
člena tega pravilnika.
Predpakirani izdelki iz prejšnjega odstavka
morajo biti predmet meroslovnega nadzora pod pogoji, ki so določeni
v 9. in 11. členu tega pravilnika.
4. člen
(osnovne zahteve)
Predpakirani izdelki morajo biti izdelani tako, da
dokončani izpolnjujejo naslednji zahtevi:
- povprečje njihovih dejanskih količin ni
manjše od nazivne količine;
- delež predpakiranih izdelkov, pri katerih
je negativni odstopek večji od dovoljenega negativnega odstopka,
določenega v preglednici iz 2. člena tega pravilnika, je dovolj
majhen, da partije predpakiranih izdelkov zadostijo zahtevam metode
za pregled iz 11. člena tega pravilnika.
5. člen
(posebne zahteve za
predpakirane proizvode)
Posebne zahteve se nanašajo na predpakirane proizvode,
ki so namenjeni prodaji v enotnih nazivnih količinah, ki so:
enake vrednostim, ki jih določi tisti, ki
pakira,
izražene v enotah za maso ali
prostornino,
ne manjše kot 5 g ali 5 ml in ne večje kot
10 kg ali 10 l.
Vsi predpakirani proizvodi, na katere se
nanaša 3. člen tega pravilnika, morajo biti skladno s splošnimi
določbami tega pravilnika označeni z oznako za maso ali prostornino
proizvoda - imenovano nazivna masa ali nazivna prostornina, ki jo
morajo tudi dejansko vsebovati.
Predpakirani proizvodi, ki vsebujejo tekoče
proizvode, morajo imeti označeno svojo nazivno prostornino, drugi
predpakirani proizvodi pa svojo nazivno maso.
Če pravila trgovanja ali nacionalni
predpisi za določeno kategorijo ali vrsto predpakiranega proizvoda
v vseh državah članicah Evropske unije niso enaki, morajo biti na
takšnih predpakiranih proizvodih vsaj tiste meroslovne oznake, ki
so v skladu s pravili trgovanja ali nacionalnimi predpisi države, v
katero so proizvodi namenjeni.
Predpakirani proizvodi se zaradi razlogov,
ki se nanašajo na zahtevano označevanje, ugotavljanje njihove
prostornine ali mase ali metodo pregleda, po kateri so bili
izmerjeni in preverjeni, ter njihove nazivne količine vsebine
oziroma nazivne prostornine posod, ki so skladne s seznamom
predpakiranih proizvodov iz 13. člena tega pravilnika, ne smejo
zavrniti, prepovedati ali omejiti njihovo dajanje v promet, če
izpolnjujejo zahteve in preglede po tem pravilniku.
6.člen
(posebne zahteve za
predpakirane tekočine)
Posebne zahteve se nanašajo na predpakirane izdelke,
ki vsebujejo tekočine, naštete v 14. členu tega pravilnika in so
namenjene za dajanje v promet v posameznih količinah od 5 ml do
vključno 10 litrov in se preverjajo z merjenjem prostornine.
Vse predpakirane tekočine iz prejšnjega
odstavka, na katere se nanaša 3. člen tega pravilnika, morajo v
skladu s splošnimi načeli tega pravilnika imeti ustrezno oznako
prostornine tekočine - imenovano nazivna prostornina, ki jo morajo
tudi vsebovati.
Predpakirane tekočine se zaradi razlogov,
ki se nanašajo na označevanje, prostornino vsebine, ugotavljanje te
prostornine ali metode, po kateri so bile pregledane, ter nazivnih
prostornin, ki so v skladu z določili 14. člena tega pravilnika, ne
smejo zavrniti, prepovedati ali omejiti njihovo dajanje v promet,
če izpolnjujejo zahteve in preglede po tem pravilniku.
7. člen
(napisi in
oznake)
Vsi predpakirani izdelki, ki so izdelani v skladu s
tem pravilnikom, morajo imeti na embalaži odtisnjene neizbrisne,
lahko čitljive ter dobro vidne naslednje oznake:
1. s številom izraženo nazivno količino
vsebine, ki mu sledi simbol ali ime merske enote.
Nazivna količina (nazivna masa ali nazivna
prostornina) vsebine mora biti izražena v kilogramih ali gramih
oziroma v litrih, centilitrih ali mililitrih. Število sme biti
najmanj naslednje velikosti:

2. Ime ali razpoznavni znak, ki pri izvajanju meroslovnega nadzora
omogoča prepoznavanje tistega, ki je pakiral oziroma je za to
odgovoren, ali uvoznika.
3. Znak EGS e iz 12. člena tega
pravilnika.
Če se za embalažo uporablja merilna
steklenica, ki je skladna s predpisanimi zahtevami drugega predpisa
in je oznaka njene nazivne prostornine zadovoljivo razpoznavna, na
izdelek, glede na zahteve tega pravilnika, ni treba dodajati oznake
nazivne prostornine predpakirane tekočine, kot je to določeno v
prvi točki tega člena. To ne velja, če se nazivna prostornina
predpakirane tekočine, ki je določena v 14. členu tega pravilnika
za isto vrsto izdelka razlikuje od druge nazivne prostornine do
vključno 0,05 litra.
8. člen
(odgovornost tistega, ki
pakira, oziroma uvoznika)
Tisti, ki pakira, oziroma uvoznik je odgovoren, da
predpakirani izdelki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
Za merjenje mase ali prostornine oziroma
pregled količine izdelka (ali vsebine zavitka), vsebovane v
predpakiranem izdelku (v nadaljnjem besedilu: dejanska vsebina), je
odgovoren tisti, ki pakira oziroma uvaža. Merjenje oziroma pregled
se mora izvajati z overjenimi merili, primernimi za izvajanje
potrebnih postopkov.
Pregled je mogoče izvesti z vzorčenjem.
Če se dejanska količina vsebine ne meri,
mora biti pregled, ki ga izvaja tisti, ki pakira, organiziran tako,
da je nazivna količina vsebine dejansko zagotovljena. Ta pogoj je
izpolnjen:
1. če tisti, ki pakira in izdelke označuje
z znakom EGS iz 12. člena tega pravilnika, med proizvodnjo izvaja
preglede skladno s postopki, ki jih prizna Urad Republike Slovenije
za meroslovje (v nadaljevanju: urad) oziroma imenovana pravna
oseba, in če daje uradu oziroma imenovani pravni osebi na voljo
dokumentacijo, ki vsebuje rezultate teh pregledov, da se lahko
potrdi, da so bili ti pregledi skupaj s potrebnimi popravki in
prilagoditvami izvedeni pravilno in točno. Odgovorni za pakiranje
mora o nameri oziroma uporabi znaka EGS obvestiti urad.
2. Če tisti, ki pakira in izdelke ne
označuje z znakom EGS iz 12. člena tega pravilnika, med proizvodnjo
izvaja preglede skladno s postopki, ki jih prizna urad in če daje
uradu na voljo dokumentacijo, ki vsebuje rezultate teh pregledov,
da se lahko potrdi, da so bili ti pregledi skupaj s potrebnimi
popravki in prilagoditvami izvedeni pravilno in točno.
Pri uvozu predpakiranih izdelkov iz držav,
ki niso članice Evropske unije, lahko uvoznik namesto rezultatov
meritev in pregleda predloži dokazila, da razpolaga z ustreznimi
zagotovili, na podlagi katerih lahko sam prevzame vso
odgovornost.
9. člen
(meroslovni nadzor, ki ga
izvaja pristojni organ)
Meroslovni nadzor glede izpolnjevanja zahtev iz tega
pravilnika izvaja s kontrolnimi pregledi predpakiranih izdelkov
urad, določene strokovne naloge pa lahko opravlja tudi imenovana
pravna oseba.
Urad izvaja kontrolne preglede
predpakiranih izdelkov, ki so označeni in ki niso označeni z znakom
EGS iz 12. člena tega pravilnika.
Imenovana pravna oseba lahko izvaja
kontrolne preglede predpakiranih izdelkov, ki so označeni z znakom
EGS.
Kontrolne preglede se izvaja z vzorčenjem v
prostorih tistega, ki pakira, če to ni izvedljivo, pa v prostorih
uvoznika ali njegovega zastopnika v Republiki Sloveniji.
Pregled z vzorčenjem se izvaja po metodah
za prevzemno kontrolo kakovosti. Učinkovitost pregleda mora biti
primerljiva z rezultati referenčne metode za pregled, ki je
določena v 11. členu tega pravilnika.
Pri kriteriju za najmanjšo sprejemljivo
vsebino se uporabljeni način vzorčenja šteje za primerljivega z
referenčno metodo za pregled po tem pravilniku, če abscisa
ordinatne točke 0,10 značilne delovne krivulje prvega načina
(verjetnost sprejemljivosti partije = 0,10) za manj kot 15 %
odstopa od abscise ustrezne točke značilne delovne krivulje načina
vzorčenja, ki ga priporoča referenčna metoda v tem pravilniku.
Pri kriteriju za določitev srednje
vrednosti, izračunane po metodi standardnega odmika, se uporabljeni
način vzorčenja šteje za primerljivega z referenčno metodo za
pregled po tem pravilniku in za sprejemljivega, če pri upoštevanju
značilnih delovnih krivulj obeh načinov, ki imata kot abscisno os (
Q (n) m ) / s ) (a), abscisa ordinatne točke 0,10 krivulje prvega
načina verjetnost sprejemljivosti partije = 0,10) ne odstopa za več
kot 0,05 od abscise ustrezne točke krivulje načina vzorčenja, kot
ga priporoča referenčna metoda v tem pravilniku.
(a) m = dejansko povprečje partije
10. člen
(drugi pregledi pristojnih
organov)
Ta pravilnik ne izključuje preglede predpakiranih
izdelkov, ki jih lahko izvajajo pristojni organi na katerikoli
stopnji procesa trženja, če to opravljajo z namenom ugotavljanja
skladnosti predpakiranih izdelkov z zahtevami iz tega
pravilnika.
11. člen
(referenčna metoda za
pregled)
Postopki referenčne metode za pregled so sestavni del
izpolnjevanja zahtev za označevanje z znakom EGS iz 12. člena tega
pravilnika in izvajanja meroslovnega nadzora.
1. Zahteve za merjenje dejanske vsebine
Dejanska vsebina predpakiranih izdelkov se
lahko meri neposredno z merili za maso ali prostornino ali v
primeru tekočin posredno, s tehtanjem predpakirane vsebine in z
merjenjem njene gostote.
Neodvisno od uporabljenega načina merjenja
pogrešek pri meritvi ne sme biti večji od ene petine dovoljenega
negativnega odstopka, ki je predpisan za določeno nazivno količino
predpakiranega izdelka.
2. Zahteve za pregled partij
Pregled se izvaja z vzorčenjem v dveh
delih:
- s pregledom dejanske vsebine vsakega
predpakiranega izdelka v vzorcu in
- s statistično obdelavo rezultatov, ki
ugotavlja povprečje dejanskih vsebin predpakiranih izdelkov v
vzorcu.
Šteje se, da je partija predpakiranih
izdelkov sprejemljiva, če rezultati obeh delov pregleda
izpolnjujejo kriterije za sprejemljivost.
Za vsakega od navedenih pregledov sta
predvidena dva načina vzorčenja:
- neporušitveni pregled, ki ne vključuje
odpiranja embalaže,
- porušitveni pregled, ki vključuje
odpiranje ali uničenje embalaže.
Porušitveni pregled se uporablja le takrat,
ko neporušitveni pregled ni izvedljiv. Pri proizvodnih količinah,
manjših od 100 kosov, se porušitveni pregled ne izvaja.
2.1. Partije predpakiranih izdelkov
2.1.1. Partija mora biti sestavljena iz
vseh predpakiranih izdelkov, ki so pakirani na istem mestu, iste
nazivne količine, istega tipa in iz iste proizvodne serije, ki se
pregleduje.
2.1.2. Če se predpakirani izdelki
pregledujejo na koncu pakirne linije, se ne glede na velikost
partije število v posamezni partiji določi tako, da je enako
enourni zmogljivosti pakirne linije. V drugih primerih je velikost
partije omejena na 10 000 kosov.
2.1.3. Pri partijah, manjših od 100 kosov,
mora biti neporušitveni pregled, če se izvaja, izveden 100
%-no.
2.1.4. Iz partije predpakiranih izdelkov se
za izvedbo pregleda iz točk 2.2 in 2.3 tega člena naključno odvzame
zadostno število predpakiranih izdelkov (vzorec), tako, da je
mogoče izvesti pregled, za katerega je potreben večji vzorec.
Za drugi pregled se potrebni vzorec
naključno izbere iz prvotnega odvzema predpakiranih izdelkov in
označi.
Vzorec je treba označiti pred začetkom
pregledovanja.
2.2.Pregled dejanske vsebine
Najmanjša sprejemljiva vsebina se določi
tako, da se od nazivne količine predpakiranega izdelka odšteje
dovoljeni negativni odstopek za količino, ki jo vsebuje
predpakirani izdelek.
Predpakirani izdelki v partiji, katerih
dejanska vsebina je manjša od najmanjše sprejemljive vsebine, se
štejejo za hibne.
2.2.1. Neporušitveni pregled
Pregled se izvaja skladno z dvojnim načinom
pregleda, kot je to določeno v naslednji preglednici:

Pomen števila hibnih enot za prvi pregled - (št. pregleda 1) je
naslednji:
- če je število hibnih enot manjše ali
enako prvemu kriteriju za sprejemljivost, je partija
sprejemljiva za namen tega pregleda,
- če je število hibnih enot enako ali večje
prvemu kriteriju za nesprejemljivost, je partija
nesprejemljiva,
- če je število hibnih enot umeščeno med
kriterija za sprejemljivost in nesprejemljivost, se izvede še drugi
pregled (št. pregleda 2) na drugem vzorcu - z določenim številom
enot.
Pomen seštevka hibnih enot, ugotovljenih v
prvem in drugem pregledu dvojni pregled:
če je seštevek hibnih enot manjši ali enak
številu v drugem kriteriju za sprejemljivost, je partija izdelkov
sprejemljiva za namen tega pregleda,
če je seštevek hibnih enot enak ali večji
od drugega kriterija za nesprejemljivost, je partija
nesprejemljiva.
2.2.2. Porušitveni pregled
Pregled se izvaja skladno z enojnim načinom
pregleda. Uporablja se samo za partije 100 ali več predpakiranih
izdelkov in kot je to določeno v preglednici:

Število pregledanih predpakiranih izdelkov mora biti enako 20.
Pomen števila hibnih enot je naslednji:
- če je število hibnih enot manjše ali
enako kriteriju za sprejemljivost, je partija sprejemljiva,
- če je število hibnih enot enako ali večje
kriteriju za nesprejemljivost, je partija nesprejemljiva.
2.3 Kontrola povprečja dejanskih mas
oziroma prostornin vsebin predpakiranih izdelkov v partiji -
statistična obdelava rezultatov

2.3.2. Če je x (i) izmerjena vrednost dejanske vsebine i-te enote v
vzorcu, ki ima n-enot, potem:
2.3.2.1. dobimo povprečje izmerjenih
vrednosti za vzorec z naslednjo enačbo:

2.3.2.2. in ocenjeno vrednost standardnega odmika (s) z naslednjo
enačbo:

2.3.3. Kriterij za sprejem ali zavrnitev partije predpakiranih
proizvodov:
2.3.3.1. Za neporušitveni pregled:

2.3.3.2. Za porušitveni pregled:

12. člen
(oblika in mere znaka EGS)

Znak EGS mora biti visok najmanj 3 mm in odtisnjen v istem vidnem
polju, kot je oznaka za nazivno maso ali prostornino.
II. PRIPOROČENE IN OBVEZNE
STOPNJE NAZIVNIH KOLIČIN IN PROSTORNIN
VSEBIN TER PROSTORNIN POSOD
13. člen
(predpakirani proizvodi s
stopnjami nazivnih količin vsebin in prostornin posod)
Priporočene nazivne količine in nazivne prostornine se
nanašajo samo na naslednje predpakirane proizvode:
(a) predpakirane proizvode, ki se dajejo v
promet glede na maso ali prostornino, razen proizvodov, navedenih
pod točkama (b) in (c); v seznamu proizvodov iz tega člena (od št.
1 do 11) so navedene priporočene stopnje nazivnih količin,
(b) predpakirane proizvode, ki se dajejo v
promet glede na maso ali prostornino in so pakirani v togih
posodah; v seznamu proizvodov (od št. 12 do 14) iz tega člena so
navedene priporočene stopnje prostornin posod,
(c) predpakirane proizvode, ki so izdelani
kot razpršila; v seznamu proizvodov (št. 15) iz tega člena so zanje
navedene priporočene prostornine tekoče faze, če so pakirane v
kovinske posode, pa tudi prostornine posod.
Priporočene nazivne količine in prostornine
se ne nanašajo na predpakirane proizvode, ki so namenjeni izključno
profesionalni rabi.
Predpakirani proizvodi, ki vsebujejo
proizvode iz št. 11 seznama iz tega člena, se lahko dajo v promet
le, če so enakih nazivnih količin kot tiste, ki so navedene v tem
seznamu.
Predpakirani proizvodi, opredeljeni v
točkah (b) in (c) iz tega člena, morajo imeti na posodi nedvoumno
označbo nazivne prostornine posode, ki se razlikuje od predpisane
označbe predpakiranih proizvodov iz točke (a) iz tega člena.
Če je iz dveh ali več posameznih
predpakiranih proizvodov sestavljen skupinski paket, se stopnje
nazivnih količin in prostornin posod iz tega člena nanašajo le na
posamezni predpakirani proizvod.
Če je predpakirani proizvod sestavljen iz
dveh ali več posameznih paketov, ki niso namenjeni posamični
prodaji, se stopnje nazivnih količin in prostornin posod iz tega
člena nanašajo na predpakirani proizvod.
Seznam predpakiranih proizvodov s stopnjami
nazivnih količin vsebin in prostornin posod je naveden v naslednji
preglednici:
(op. glej prilogo Preglednica 1)
Na proizvodih, ki se prodajajo v obliki razpršil in so skladni z
zahtevami iz tega pravilnika, vključno z navedenimi stopnjami
prostornin, ni treba označevati nazivne mase njihove vsebine.
14. člen
(predpakirane tekočine s
stopnjami nazivnih prostornin vsebin)
Tekočine, ki so v preglednici predpakiranih tekočin iz
tega člena navedene s stopnjami nazivnih prostornin v točkah 1.(a)
in (b), 2.(a) in 4, se lahko dajo v promet le, če so enakih
nazivnih količin kot tiste, navedene v tem seznamu, vendar z
naslednjimi izjemami:
- pod točko 1.(a): ko so shranjene v posode
ali stekleničene s prostornino do 0,25 litra in so namenjene le za
profesionalno uporabo,
- pod točko 2.(a) in 4.: ko so namenjene za
prodajo na krovu letal, ladij in vlakov ali za prodajo v
brezcarinskih prodajalnah.
V naslednji preglednici je naveden seznam
predpakiranih tekočin s stopnjami nazivnih prostornin vsebin:
(op. glej prilogo Preglednica 2)
III. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
15. člen
Določbe 3. člena, tretje točke 7. člena, prve točke 8.
člena, drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na
določila o znaku EGS, tretjega odstavka 9. člena in 12. člena tega
pravilnika, ki določata označevanje z znakom EGS, tretjega odstavka
13. člena ter prvega odstavka 14. člena tega pravilnika, ki
določata obvezne količine predpakiranih proizvodov in predpakiranih
tekočin, se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije
k Evropski uniji oziroma z dnem podpisa ustreznega sporazuma.
Določba šestega odstavka 8. člena tega
pravilnika se nanaša tudi na države članice Evropske unije do dneva
pristopa Republike Slovenije v Evropski uniji oziroma do dneva
podpisa ustreznega sporazuma.
16. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
Odredba o predpakiranih izdelkih (Uradni list RS, št. 109/99).
17. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-38/02
Ljubljana, dne 27. novembra 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica za šolstvo, znanost in šport
|
|
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI