Odbor za spremljanje potrdil 4. spremembo strateškega načrta

Predlog 4. spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023­–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027) in predlog 9. spremembe Meril za izbor operacij v okviru SN 2023–2027, za intervencije financirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) sta bili osrednji točki srečanja članov Odbora za spremljanje izvajanja skupne kmetijske politike.

 

Spremembe v okviru 4. spremembe SN 2023–2027 so usmerjene k hitrejšemu in učinkovitejšemu izvajanju SN 2023–2027, k spodbujanju ekološkega kmetijstva in naložbam, ki prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam. Do sprememb prihaja pri naložbenih  intervencijah in pri intervencijah za mlade kmete. Nekatere spremembe so bile pripravljene kot odziv na trenutne razmere, ter na podlagi ugotovitev dosedanjega izvajanja SN 2023–2027. Dviguje se tudi prag najvišje dovoljene pomoči iz 800.000 na 1 mio evrov. Predlog 4. spremembe bo posredovan Evropski komisiji v potrditev.

 

V okviru spremembe meril prihaja do spremembe meril za intervenciji IRP25 – Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, in v ohranjanje kulturne dediščine in intervenciji IRP44 – Kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano.

Kongres Evropskega mlekarskega združenja

Trajnost, konkurenčnost in inovacije so bili osrednja tema letošnjega kongresa Evropskega mlekarskega združenja EDA v Utrechtu. Med glavnimi prioritetami  evropskega komisarja za kmetijstvo in hrano v zadnjem letu so bile povrnitev zaupanja evropskih kmetov v skupno kmetijsko politiko, pozicioniranje agroživilstva kot strateškega sektorja in iskanje priložnosti v časih nenehnih sprememb. V prihodnosti je potrebno poenostaviti SKP ter poiskati ustrezno ravnotežje med konkurenčnostjo in trajnostjo, je bilo eno od ključnih sporočil dogodka, ki se je zaključil s strokovno ekskurzijo v Dairy Campus, raziskovalno organizacijo za pridelavo mleka.

Novinarska konferenca pred tednom slovenske hrane

V organizaciji GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je potekal osrednji medijski dogodek za novinarje partnerjev projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim so napovedali začetek tedna slovenske hrane, ki bo potekal od 17. do 23. novembra 2025. Osrednji dogodek ostaja Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v petek, 21. novembra 2025. Letos aktivnosti potekajo s sloganom »Moja izbira je slovenska hrana«, kjer v ospredje postavljajo sodelovanje in uspešno delovanje celotne verige preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko-predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je posebej izpostavila pomen izobraževanja o hrani in njenega zmernega uživanja. Osrednji del zavedanja o pomenu hrane predstavlja prehranska pismenost, ki posamezniku omogoča načrtovanje, pripravo in uživanje hrane ter sprejemanje bolj zdravih in trajnostnih odločitev. Z našim delom spodbujamo prehransko pismenost v slovenskih šolah, kjer smo z izobraževanji dosegli več kot 400 izobraževalcev in več kot 10.000 učencev in dijakov po vsej Sloveniji. V programu je sodelovalo več kot 100 šol.  V tednu slovenske hrane bodo partnerji projekta izvajali številne aktivnosti in dogodke. 

Delavnica o mehanizmih in kazalnikih za spremljanje uresničevanja vizije 2040

Delavnica v okviru priprave Vizije »Naše kmetijstvo in hrana v 2040«, ki jo je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imela namen oblikovati dolgoročno usmeritev razvoja, ki presega dosedanji sektorski pristop in odgovarja na kompleksne izzive sedanjosti in prihodnosti. Trenutni delovni dokument vsebuje šest strateških usmeritev: konkurenčna, trajnostna in odporna kmetijska proizvodnja; povezane, odporne in učinkovite  agroživilske verige; podnebno in okoljsko odgovorno kmetijstvo in agroživilske verige; zdravo in trajnostno prehransko okolje; generacijska prenova in celostni razvoj podeželja ter znanje, inovacije in digitalizacija za preobrazbo in razvoj kmetijsko-prehranskega sistema. Na strateške usmeritve se navezuje 24 splošnih ciljev, ki skupaj usmerjajo razvoj kmetijsko-prehranskega sistema do leta 2040 in so zapisani v obliki želenega stanja v letu 2040.

Udeleženci delavnice so podali predloge sprememb predlaganih mehanizmov in predlagali nekatere nove mehanizme. Nadalje so se opredelili do predlaganih kazalnikov za spremljanje izvajanja Vizije 2040. Že pri pripravi delovnega dokumenta se je izkazalo, da imamo na več področjih kmetijsko-prehranskega sistema pomanjkljive podatke ali pa teh sploh ni, da bi lahko učinkovito analizirali in načrtovali razvoj na teh področjih. Predlagani so bili tudi določeni dodatni kazalniki za spremljanje posameznih strateških umeritev. Na delavnici je bilo ponovno poudarjeno, da je treba k celoviti obravnavi kmetijsko-prehranskega sistema in podeželja pristopiti sistemsko, okrepiti medresorsko sodelovanje, predvsem pa tudi okrepiti sistem spremljanja in s tem izbor kazalnikov za spremljanje uresničevanja Vizije 2040.