Odlog Uredbe EU o krčenju gozdov (EUDR) omejen na mikro in mala podjetja

Pred mesecem je komisarka Roswall napovedala namero Komisije, da za eno leto odloži začetek veljavnosti Uredbe EU o krčenju gozdov (EUDR), da bi naslovila resne izzive povezane z IT sistemom, vendar znotraj Evropskega parlamenta niso bili vsi naklonjeni tej nameri. 

Evropska komisija  je  objavila sporočilo za javnost in predstavila predlog  glede Uredbe  EU o krčenju gozdov (EUDR) z naslednjimi ukrepi:

• Ni splošnega odloga izvajanja veljavnosti Uredbe EU o krčenju gozdov
• Za velika in srednja podjetja datum začetka izvajanja ostaja 30. december 2025, vendar bodo imela ta 6-mesečno prehodno obdobje (do 30. junija 2026) za preverjanje in izvajanje.
• Za mikro in mala podjetja je datum začetka preložen za eno leto, na 30. december 2026.
• Poenostavitev poročanja
• Gospodarski subjekti, ki ne dajo zadevan proizvod prvič na trg EU, ne bodo več dolžni oddajati izjavo o potrebni skrbnosti (DDS), temveč bodo lahko uporabili referenčno številko izjave dobavitelja.
• Samo tisti gospodarski subjekti, ki dajejo izdelek na trg EU, bodo morali oddati izjavo o potrebni skrbnosti v IT sistem EUDR.
• Primer: Če se uvozijo kakavova zrna, izjavo odda uvoznik. Proizvajalci čokolade nižje v verigi ne bodo potrebovali nove izjave.
• Poenostavljene obveznosti za mikro in mala podjetja iz držav z nizkim tveganjem, kamor sodi tudi Slovenija:
• Proizvajalci bodo morali v IT sistemu oddati le enostavno, enkratno izjavo namesto rednih izjav o potrebni skrbnosti.
• Če so podatki že na voljo (npr. v nacionalnih bazah), dodatno ukrepanje ne bo potrebno. 

Evropski parlament in Svet EU morata predlog Evropske komisije sprejeti do konca leta 2025, da bodo velika in srednja podjetja lahko izkoristila 6-mesečno prehodno obdobje, mikro in mala podjetja pa podaljšan rok.

 

 

Martina Zabukošek nova vodja Odbora za zakonodajo in označevanje živil

Odbor za zakonodajo in označevanje živil pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je na seji uvodoma izvolil novo predsednico odbora. To je postala Martina Zabukošek iz podjetja Perutnina Ptuj d.o.o, ki se je članom zahvalila za zaupanje, pohvalila dosedanje delo odbora ter izrazila željo po nadaljnji aktivni izmenjavi mnenj in stališč. Poudarila je tudi pomen vključevanja zunanjih strokovnjakov v razprave na sejah odbora. 

V nadaljevanju seje je bil izpostavljen paket zakonov – Zakon o kmetijstvu, Zakon o hrani in Zakon o varni hrani in krmi, ki so trenutno v obravnavi v Državnem zboru. Z vidika označevanja živil je posebej pomemben 51. člen Zakona o varni hrani in krmi, ki določa, da morajo biti vse informacije za končnega potrošnika – tudi prostovoljne – zapisane v slovenskem jeziku. Takšna zahteva bi predstavljala nesorazmerno administrativno breme, dodatne stroške in logistične izzive za proizvajalce. Slovenija bi bila v tem primeru izjema v EU, kar bi lahko negativno vplivalo na dostopnost izdelkov na domačem trgu. GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je pripravila pripombe na več členov zakona, ki so bile oblikovane v obliki amandmajev in so trenutno v obravnavi na ravni Državnega zbora. 

Na evropski ravni je bila med drugim predstavljena sprejeta Direktiva o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod, ki vključuje boljše varstvo pred nepoštenimi praksami in izboljšano obveščanje. Direktiva začne veljati 27. septembra 2026, brez možnosti porabe zalog. Združenje FoodDrinkEurope opozarja, da pomanjkanje prehodnega obdobja ogroža podjetja, saj se ta ne morejo dovolj hitro prilagoditi novim zahtevam. Zato poziva Evropsko komisijo, naj uvede ustrezno prehodno obdobje.

Svetovni dan jabolk

Ob Svetovnem dnevu jabolk je Združenje za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij izvedlo promocijsko kampanjo za slovenska jabolka in hkrati opozorilo na kritične razmere, s katerimi se sooča slovensko sadjarstvo. V zadnjih letih sektor pestijo podnebne spremembe, zato je za prihodnost slovenskega sadjarstva ključno učinkovitejše prilagajanje nanje. To zahteva nujno vpeljavo novih sodobnih tehnologij za zagotavljanje kakovostnega pridelka skozi celo leto ter infrastrukturne naložbe v namakalne in oroševalne sisteme. Za tovrstno prilagoditev slovenski sadjarji potrebujejo takojšen in celovit odziv države. 

Kljub vsem izzivom v sadjarstvu pa slovenska jabolka ostajajo vrhunske kakovosti, zato vas vabimo, da si vsak dan privoščite sveže slovensko jabolko, ali pa si vikend polepšate ob poustvarjanju katerega od receptov v brošuri Nori na jabolka izbrane kakovosti ali enega od štirih video receptov: Jabolčna pita z vaniljevo kremo, jabolčni čips in čaj, jabolčni zavitek ter piščanec z jabolki.

 

Gospodarski program MADE IN SLOVENIA 2035

Na Vrhu gospodarstva je bil predstavljen gospodarski program MADE IN SLOVENIA 2035, ki med gospodarske sektorje z največjimi razvojnimi sinergijami za Slovenijo uvršča tudi kmetijstvo ter proizvodnjo živil in pijač. Gospodarski program je nastajal v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pod vodstvom prof. dr. Jožeta P. Damijana iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca. 

Gospodarski program predlaga 88 ukrepov na devetih področjih od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov in daje strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti, med njimi tudi kmetijstvo in proizvodnjo živil ter pijač. V njem so opredeljeni izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo, strateške usmeritve in potrebni ukrepi za obdobje 2026–2035, s potrebnim obsegom in viri financiranja. Z njihovim izvajanjem bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu in ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva. Vabimo vas, da si program preberete. Program je dostopen na povezavi.

 

Zakon o informacijski varnosti – kaj morate vedeti kmetijska in živilska podjetja

Z 19. junijem 2025 je začel veljati Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), s katerim Republika Slovenija krepi in nadgrajuje nacionalni sistem kibernetske varnosti ter v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2022/2555 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (direktiva NIS 2).

 

Zakon uvaja ukrepe za obvladovanje tveganj, poročanje zavezancev in prostovoljno priglasitev incidentov. Ureja tudi certificiranje, izmenjavo informacij in nadzor. Določa zavezance iz prilog zakona in dodatne glede na njihov pomen. Novosti vključujejo platformo za samoregistracijo, priglasitev incidentov in izmenjavo informacij. Na voljo so pogosta vprašanja z odgovori, ki so v pomoč zlasti zavezancem pri razumevanju in izvajanju zakonskih določb.

 

Če vaše podjetje šteje več kot 50 zaposlenih in imate več kot 10 mio evrov letnega prometa in poslujete v dejavnostih pridelave, predelave in distribucije živil ste zavezanci po zakonu.

 

To pomeni, da ste po zakonu pomembni subjekti, za katere veljajo obveznosti iz zakona, kot so samo-registracija zavezancev v skladu z 8. členom ZInfV-1 do konca leta 2026, izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj, poročanje zavezancev in prostovoljna priglasitev incidentov. Zavezanci bodo morali med drugim pripraviti oceno tveganj ter načrte za obvladovanje kibernetskih incidentov in za neprekinjeno poslovanje svojih bistvenih storitev.

 

Enako velja za podjetja, ki boste določena kot subjekti kritične infrastrukture. V tem primeru boste na podlagi Zakona o informacijski varnosti sodili med bistvene subjekte.

 

Zakon veliko odgovornost nalaga odgovornim osebam v podjetjih, ki vodijo, nadzorujejo ali upravljajo poslovanje pravne osebe in predpisuje visoke kazni za neizvajanje zakona.

Vlada Republike Slovenije je v začetku oktobra izdala Uredbo o usposabljanju odgovornih oseb na področju obvladovanja tveganj informacijske in kibernetske varnosti.

 

Uredba določa program in način obveznega usposabljanja odgovornih oseb bistvenih in pomembnih subjektov, ki so zavezani po zakonu, z namenom zagotavljanja visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter zaščite pred kibernetskimi grožnjami.  Usposabljanja bodo potekala pod okriljem Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), pri izvedbi posameznih vsebin pa bodo lahko sodelovali tudi strokovnjaki iz skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT).

 

Usposabljanja bodo za udeležence brezplačna, obsegala bodo najmanj osem pedagoških ur in bodo izvedena v obliki predavanj ali delavnic. Po uspešno opravljenem programu bodo udeleženci prejeli elektronsko potrdilo o usposobljenosti, ki bo veljalo štiri leta.
URSIV bo vodil evidenco izdanih potrdil in skrbel za razpis terminov usposabljanj.

 

Več o izvajanju Zakona o informacijski varnosti lahko najdete na povezavi na konferenco, ki jo je pripravil Urad RS za informacijsko varnost z naslovom: «Konferenca ZInfV-1: Zakon za kibernetsko varno prihodnost Slovenije«.

 

Sprejeta Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč na novo organizira tudi industrijske gasilske enote v podjetjih

Vlada RS je sprejela 9. oktobra 2025 Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (uredba), ki je bila zadnjič novelirana leta 2016.

 

Z uredbo se določajo merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite na državni in lokalni ravni ter v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. Določa tudi obseg in način opravljanja javnih služb, ki jih opravljajo enote in službe v operativnih sestavah društev in drugih nevladnih organizacijah.

 

Poleg navedenega uredba določa tudi gasilske enote, ki izvajajo naloge zaščite in reševanja širšega pomena. To je pomembno tudi za kmetijska in živilska podjetja, ki bodo morala organizirati industrijske gasilske enote v skladu z novo uredbo in prilogo 1 k uredbi, ki določa merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.