Namen praktičnih smernic je dopolnitev obstoječe zakonodaje EU, ki za strokovnjake predstavlja dodatno orodje za zagotavljanje dobrega in primernega stanja prašičev za prevoz. Smernice so rezultat dvoletnega dela različnih deležnikov, vključno s kmeti, trgovci z mesom, inštitucij, ki se ukvarjajo z dobrobitjo živali, kot tudi veterinarjev. Medtem ko zakonodaja opredeljuje harmonizirana pravila za zaščito živali, smernice podajajo razlago, kako omenjena pravila implementirati v praksi.
Izvozniki govejega mesa iz ZDA veliko pričakujejo od novega certifikacijskega sporazuma, ki odpira nove možnosti za izvoz na kolumbijski trg. Po mnenju ameriškega strokovnjaka je kolumbijski trg hitrorastoči trg za ameriško govedino, sporazum bo le še razširil možnosti za ameriške proizvajalce in izvoznike. Sicer pa je leta 2014 izvoz govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa iz ZDA v Kolumbijo dosegel 14,4 mio $, kar je več kot 260 % v primerjavi s 4 mio $ iz leta 2011, ko še ni bil sprejet trgovinski sporazum CTPA.
Evropska komisija je dvignila napovedi za izvoz pšenice v tem marketinškem letu za približno 1,2 mio ton. Poleg izvoza napoveduje tudi večjo proizvodnjo in domačo porabo. Izvoz pšenice v tretje države za tržno leto 2015/16 je porasel na 29.124 mio ton v primerjavi z decembrskimi 27.900 mio tonami. Rekordno pa je bilo tržno leto 2014/15 s 33.339 mio tonami.
Samo nekaj dni po zaprtju sheme zasebnega skladiščenja za prašičje meso, je Bruselj že dobil pozive po ponovnem odprtje le-te. Najglasnejša je ta trenutek Francija, ki želi pobudo izpostaviti na naslednjem Svetu za kmetijstvo, ki bo prihodnji mesec. Poročilo banke Rabobank medtem navaja, da bi ponovno odprtje sheme lahko bistveno pripomoglo k ponovnemu okrevanju cen prašičjega mesa EU.
Države članice so podprle predlog Evropske komisije za odprtje drugega kroga izvoza izvenkvotnega sladkorja za tržno leto 2015/16 preko priprave licenc za izvoz 700.000 ton. Na ta način bodo pridelovalci sladkorja v EU lahko izkoristili visoke tržne cene na svetovnem trgu, ki so v primerjavi s septembrom lanskega leta za 30 % višje.
Evropska komisija bo v kratkem objavila končno poročilo o dolgoročni strategiji na področju raziskav in inovacij v kmetijstvu. Napoveduje, da bo le-to predstavljalo tudi osnovo načrta za financiranje v okviru programa Obzorje 2020 z namenom oblikovanja močnega področja raziskav v živilstvu do konca tega desetletja.
Evropska komisija poroča o izkazanem napredku držav (npr. Armenija, Bolivija, Pakistan, Paragvaj, Filipini idr.), ki izkoriščajo ugodnosti GSP+ sistema privilegiranega dostopa do trga EU. Napredek se kaže v izboljšanem delovanju domačih institucij, ki so odgovorne za implementacijo mednarodnih sporazumov. Iz omenjenega sistema pa so nekatere države, ki so predmet poročila, izstopile (Kostarika, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Panama in Peru).
Ruske veterinarske oblasti so zaznale prve primere afriške prašičje kuge (ASF) na kmetijah Krimskega polotoka in v regiji Penza, kjer do sedaj ni bilo primerov te bolezni. Odkritje je sprožilo spor med lokalnim uradom, ki je bil ustanovljen leta 2014 ob priključitvi Krima Rusiji in posebnim Odborom za veterinarstvo polotoka Krim.
Teletina iz severno-zahodne Španije in štirje drugi kmetijsko-živilski izdelki so po novem uvrščeni na seznam EU z oznako »greografska označba«. Gre za eno od shem kakovosti v okviru Skupne kmetijske politike (SKP). Teletina se trži pod imenom »Ternera de Aliste« in izvira iz španske province Zamora.
Cilj Irana je, da postane s pšenico samozadosten in ne bo odvisen od uvoza, kar načrtno gradijo z izboljšanjem donosa pridelka na hektar. Država si želi zagotoviti lokalno oskrbo s hrano in zajeziti politične napetosti. Še naprej pa bo odvisen od uvoza koruze in ječmena.