Poslovanje gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2025 potrjuje stabilno rast in dobro kondicijo gospodarstva. Podjetja so ustvarila približno 148,5 milijarde evrov prihodkov (+4 %), neto čisti dobiček pa se je povečal za 13 % in presegel 7,3 milijarde evrov. Ob tem se je izboljšala tudi dobičkonosnost, kar kaže na relativno visoko odpornost slovenskega gospodarstva.
Na Koroškem pa je slika bolj kompleksna. V regiji je v letu 2025 poslovalo 1.489 gospodarskih družb, ki so zaposlovale okoli 12.935 ljudi in ustvarile 2,73 milijarde evrov prihodkov. Rast prihodkov je znašala 2,1 %, kar pomeni, da je bila približno polovico nižja od slovenskega povprečja. V regiji je poleg gospodarskih družb poslovalo tudi 1.660 samostojnih podjetnikov, ki so poslovali pozitivno; povečali so prihodke za 3 % in ustvarili 223 milijonov evrov prihodkov ter 18,097 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka, ki pa je bil za 5 % nižji kot leto prej. V regiji je poslovalo tudi 7 zadrug, ki so ohranile stabilno poslovanje in pomembno vlogo predvsem v kmetijstvu in povezanih dejavnostih.
Pomemben vidik konkurenčnosti regije je dodana vrednost na zaposlenega. Ta na Koroškem v letu 2025 znaša 56.410 evrov na zaposlenega, medtem ko na ravni Slovenije dosega 67.102 evra, kar pomeni za 10.692 evrov oziroma 15,9 % nižjo vrednost. Vendar te razlike ne gre neposredno povezovati s padcem dobička v letu 2025, temveč jo je treba razumeti v širšem kontekstu poslovnega okolja.
Podjetja na Koroškem se namreč soočajo z višjimi stroški poslovanja kot v večini drugih regij. Ti so posledica več strukturnih dejavnikov: slabše prometne infrastrukture in povezanosti z osrednjo Slovenijo ter ključnimi trgi, kar povečuje logistične stroške, bližine Avstrije, ki povzroča odliv kadrov in s tem pritisk na rast plač ter stroškov dela; ter velike odvisnosti od mednarodnih dobavnih verig, predvsem v avtomobilski in kovinsko-predelovalni industriji, kjer so podjetja izpostavljena nihanjem naročil in cen.
Ti dejavniki skupaj ustvarjajo višji stroškovni pritisk, kar se kaže v visokem deležu odhodkov (96,9 % prihodkov) in nižji dobičkonosnosti. Zato razlike v dodani vrednosti na zaposlenega ne odražajo zgolj produktivnosti, temveč predvsem zahtevnejše pogoje poslovanja, v katerih delujejo podjetja v regiji.
Največ pozornosti vzbuja podatek o neto čistem dobičku, ki se je na Koroškem zmanjšal za kar 29 %, s približno 81 milijonov evrov v letu 2024 na okoli 60 milijonov evrov v letu 2025. To je največji padec med vsemi slovenskimi regijami. Za primerjavo: večina regij je v istem obdobju beležila rast dobička ali vsaj stabilno raven, Slovenija kot celota pa je dobiček povečala za 13 %.
Vendar ta podatek ne odraža realne slike poslovanja celotne regije. Na rezultat je v veliki meri vplivalo poslovanje ene večje industrijske skupine, ki ima pomemben delež tako pri prihodkih kot pri izvozu regije. Ta skupina že več let posluje v nestabilnem okolju, leto 2025 pa je zaznamovala dodatna prilagoditev poslovanja in prestrukturiranje.
Negativni rezultat zato ocenjujemo predvsem kot korak nazaj, ki omogoča, da lahko skupina naredi več korakov naprej. Pozdravljamo izvedene organizacijske spremembe s prilagoditvijo poslovnega modela in sestave uprave, ki bo zagotavljala izvedbo ključnih sprememb, sklenitev dolgoročne rešitve refinanciranja z bankami in pripravo celovitega nabora iniciativ za prestrukturiranje in preobrazbo podjetja. Na ravni EU je bil v aprilu sprejet dogovor med državami članicami o zvišanju carin na uvoz jekla nad določenimi kvotami v EU s 25 na 50 odstotkov, prav tako je vlada RS v maju 2026 sprejela sklep o dodelitvi 30 milijonov evrov za elektrointenzivna podjetja. Vsi navedeni ukrepi bodo vsekakor pomembno prispevali k izboljšanju poslovanja v letu 2026. Če izločimo vpliv te skupine, ostaja poslovanje večine koroških podjetij relativno stabilno.
Koroška ostaja izrazito industrijska in izvozno usmerjena regija. V letu 2025 je ustvarila približno 1,2 milijarde evrov izvoza, kar predstavlja okoli 2,8 % slovenskega izvoza. Izvoz se je sicer zmanjšal za 5,2 %, medtem ko je Slovenija beležila rast (+0,4 %). Po dinamiki izvoza se Koroška uvršča med regije z večjim padcem, medtem ko so na primer Jugovzhodna Slovenija (+1,6 %), Savinjska (+1,1 %) in Goriška (+1,2 %) beležile rast.
Na poslovanje podjetij v regiji pomembno vplivajo tudi širši makroekonomski in geopolitični dejavniki. V zadnjih letih so podjetja izpostavljena visokim cenam energije in surovin, ki ostajajo nad dolgoletnim povprečjem in pomembno vplivajo na stroške industrijske proizvodnje. Koroška kot izrazito industrijska regija, z velikim deležem energetsko intenzivnih dejavnosti, te pritiske občuti še izraziteje.
Dodatno negotovost prinaša nestabilnost na globalnih trgih, ki jo zaznamujejo vojne in geopolitična napetost, motnje v dobavnih verigah ter nihanja povpraševanja na ključnih trgih. Podjetja v avtomobilski, kovinsko-predelovalni in drugih industrijah so zato izpostavljena večjim tveganjem pri naročilih, cenah in dobavah, kar otežuje načrtovanje poslovanja in investicij.
Ob tem na Gospodarski zbornici Slovenije aktivno naslavljamo te izzive. V okviru gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 pripravljamo ukrepe in aktivnosti za krepitev konkurenčnosti podjetij, predvsem na področju internacionalizacije, digitalizacije, inovacij in povezovanja gospodarstva. Program pa ni namenjen le podpori podjetjem, temveč tudi odločevalcem, saj predstavlja pomembno podlago za oblikovanje dolgoročne strategije razvoja slovenskega gospodarstva in družbe ter pripravo ustreznih ukrepov ekonomske politike.
Struktura gospodarstva v koroški regiji je močno vezana na predelovalne dejavnosti, ki ustvarijo največ prihodkov in izvoza. Ključne panoge so kovinsko-predelovalna industrija, proizvodnja kovin, strojev in avtomobilske komponente. Prav te panoge so najbolj izpostavljene globalnim ciklom, kar se je v letu 2025 jasno pokazalo. V lesni branži so razmere še vedno zahtevne zaradi nižjega povpraševanja, visokih cen hlodovine, pritiskov na prodajne marže ter visokih stroškov poslovanja. Zaskrbljujoče je, da so v Sloveniji in v Avstriji nekatere žage prenehale poslovati. Kljub temu verjamemo, da bodo prilagodljivost, investicije v učinkovite procese ter usmerjenost v izdelke z višjo dodano vrednostjo naših podjetij iz te branže, ključni za dolgoročno uspešnost in dvig prihodkov v lesni industriji.
Znotraj regije izstopajo predvsem občine Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, kjer je koncentriran največji del industrije in izvoza. Ta območja ustvarijo največ dodane vrednosti, hkrati pa so tudi najbolj občutljiva na spremembe na tujih trgih. Na drugi strani občine, kot so Dravograd, Radlje ob Dravi in Črna na Koroškem, temeljijo bolj na manjših in srednjih podjetjih, kjer je poslovanje bolj stabilno, vendar z nižjo rastjo.
Pomemben dejavnik poslovnega okolja ostaja tudi popoplavna obnova po letu 2023. V regiji potekajo obsežni infrastrukturni projekti, ki vplivajo na prometno dostopnost, logistične poti in dobavne verige. Kratkoročno to pomeni dodatne prilagoditve za podjetja, dolgoročno pa predstavlja pomembno priložnost za izboljšanje konkurenčnosti regije.
Na drugi strani podatki kažejo tudi pozitivne trende. Koroška ima med vsemi slovenskimi regijami, največji delež hitrorastočih podjetij, kar kaže na močan razvojni potencial in podjetniško dinamiko, predvsem v manjših in srednje velikih podjetjih.
Pomemben del gospodarske slike regije predstavlja tudi turizem. Na Koroškem je bilo v letu 2025 zabeleženih 145.582 turističnih prenočitev, pri čemer regija v zadnjih letih beleži postopno rast. Pozitivni trendi se nadaljujejo tudi v letu 2026, saj podatki za prve tri mesece kažejo približno 5,8 % rast turističnih prenočitev. Turizem se razvija predvsem v smeri aktivnega, zelenega in butičnega turizma, ki dopolnjuje industrijsko strukturo gospodarstva in prispeva k njegovi večji razpršenosti.
Posebej pomembne so investicije na območju gorskega letovišča Kope, ki z več kot polovico vseh turističnih prenočitev predstavljajo enega ključnih nosilcev turističnega razvoja Koroške. Z obsežnimi investicijami v turistično infrastrukturo, nastanitvene kapacitete, wellness ponudbo in celoletne aktivnosti se destinacija razvija v sodoben center celoletnega turizma, usmerjenega v aktivnosti skozi vse leto.
Ob tem ima ključno vlogo tudi povezovanje lokalnih skupnosti, turističnih ponudnikov in razvojnih institucij, kar omogoča bolj usklajen razvoj turizma ter krepitev prepoznavnosti regije kot celostne destinacije.
Izpostavimo še stanje na trgu dela. Izpostavljamo podatke, pripravljene s strani Jasmine Uršič, vodje koroških uradov Zavoda RS za zaposlovanje:
V letu 2025 smo tudi na zavodu zaznali, da se je gospodarska raste umirjala, posledično se je umirjalo tudi povpraševanje po novih zaposlitvah, delovno aktivnih nekoliko manj v primerjavi z letom poprej ( med njimi cca 13 % tujcev), brezposelnost še vedno nizka.
Čeprav se je zaposlenost nekoliko upočasnila, so delodajalci v koroški regiji v letu 2025 sicer sporočili zavodu kar 4.262 prostih delovnih mest, vendar je na trgu dela še vedno velik primanjkljaj delovne sile oz. oseb z specifičnimi kompetencami, znanji, spretnostmi predvsem za potrebe predelovalne, kovinske dejavnosti, zdravstva, sociale, šolstva, gradbeništva,….kljub zaposlovanju tuje delovne sile iz Azije in bivših republik Jugoslavije.
Kljub pomankanju tovrstne delovne sile smo v letu 2025 zaposlili 1.481 brezposelnih oseb, kar 208 s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja oz. subvencij za zaposlitev .Razmere na koroškem trgu dela še naprej kroji strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem ter težave z razpoložljivostjo ustrezne delovne sile.
Zelo intenzivno smo sodelovali z gospodarskimi podjetji kot ostalimi organizacijami v vseh postopkih posredovanja na prosta delovna mesta ali pri zastopanjih ranljivih ciljnih skupin(starejši, invalidi, dolgotrajno brezposelni tako po uradih kot v neposrednih stikih na sedežu podjetij , organizacij, izvajalcev Javnih del.
Glede na strukturo prijavljenih brezposelnih oseb s statusom invalida je za regijo značilno, da beležimo najvišji delež v Sloveniji med prijavljenimi BO invalidi(26 %, SLO 13%). Se konstantno povezujemo z desetimi invalidskimi podjetji in dvema zaposlitvenima centroma pri vseh skupnih aktivnostih zaposlovanja invalidov . V letu 2025 smo na Koroškem uspešno zaposlili 124 brezposelnih oseb s statusom invalida.
2026:
V februarju letos je bilo za območje Koroške regije 25.308 delovno aktivnih prebivalcev(podatek februar- Vir SURS) , kar je za 0,6 % manj kot februarja 2025.
Konec aprila je bilo 2026 registriranih 1.379 brezposelnih oseb, kar je 7,1% več kot aprila 2025.
V obdobju od januarja do aprila 2026 so delodajalci za območje Koroške sporočili 1.297 prostih delovnih mest, kar je za 12,2 5 manj kot v enakem obdobju predhodnega leta.
V tem obdobju 4 mesecev se je zaposlilo 644 brezposelnih oseb. V ukrepe Aktivne politike zaposlovanja je bilo vključenih 340 brezposelnih oseb,66 oseb več kot v istem obdobju lanskega leta.
Koroška tako ostaja regija z močnimi industrijskimi temelji, stabilnim obsegom poslovanja in izrazitim izvoznim značajem. Leto 2025 je zaznamoval specifičen vpliv ene večje družbe, ki je pomembno vplival na skupne kazalnike. Ob tem pa večina podjetij ohranja stabilno poslovanje, razvojni potencial pa potrjujejo tako struktura gospodarstva kot tudi dinamika hitrorastočih podjetij in prvi pozitivni signali v letu 2026. Ključni izziv za prihodnje obdobje bo, kako ponovno okrepiti konkurenčnost – z diverzifikacijo trgov, vlaganji v tehnologijo in predvsem z reševanjem kadrovskega problema. To bo Koroški omogočilo, da bo lahko sledila razvoju drugih slovenskih regij, ki v tem trenutku ohranjajo bolj pozitivno dinamiko.
Predstavitev Ajpes si lahko ogledate TUKAJ