Tuje države s svojim protekcionizmom naredijo vse, da tujim ponudnikom čim bolj omejijo možnosti, da bi se odločili za delo na njihovih trgih. Podobno bi morala ravnati tudi Slovenija. Državljani kot davkoplačevalci zaradi tega ne bi bili na slabšem, ker naši gradbinci nikakor niso bistveno dražji kot tujci, kvečjemu obratno. Pri podjetjih iz držav zunaj EU, recimo s Kitajske in iz Turčije, ki jih nekateri pri nas zelo čislajo, moramo vedeti, da prihajajo na slovenski trg z dumpinškimi cenami zato, ker za njimi stoji država, pravi Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Članek je objavljen v marčevski številki revije Glas gospodarstva.

Gradbeništvo je bilo, je in vedno bo drugi steber gospodarskega dela BDP, pravi Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) v svojem intervjuju za marčevsko številko revije Glas gospodarstva. Izpostavlja, da gradbeniki niso imeli vpliva niti na izbruh epidemije niti na začetek vojne v Ukrajini, a trpijo oziroma finančno pokrivajo njune posledice namesto države.

Vlada je v predloga za spremembo in dopolnitev Zakona o tujcih ter Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki sta trenutno v javni obravnavi, vključila nekatere predloge GZS.

Na nekaterih ključnih projektih po državi se stvari premikajo po polžje. Domačini pričakujejo, da se obljube izpolnijo v obljubljenih rokih.

Projektov, ki bi jih bilo treba v bližnji prihodnosti izpeljati, je veliko. Nekatere postopke bo treba izpeljati hitreje, obenem pa izkoristiti ponujene priložnosti.

Odzivno reševanje težav bo najpomembnejše za končanje ključnih infrastrukturnih projektov tako, kot smo si jih zastavili, pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v svojem intervjuju za marčevsko številko revije Glas gospodarstva. Odločena je, da se bodo največji infrastrukturni projekti, ki so v teku pri nas, odvili skladno s predvidenimi časovnicami. Prepričana je, da lahko Slovenija na ta način pokaže, da zna načrtovati projekte in jih izpeljati v zastavljenih okvirih.

Inovacije in digitalizacija prispevajo k povečanju učinkovitosti in produktivnosti podjetij, avtomatizacija in z njo povezana digitalizacija proizvodnje sta pogoj za obstanek na globalnem trgu.

Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine že leta ustvarja najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v Sloveniji, leta 2021 (vir: AJPES) 63.735 evra, in največji delež ustvarjenih prihodkov na tujih trgih, leta 2021 67 odstotkov.

Ob razvoju BIM tehnologij je digitalizacija doživela svoj razcvet tudi v gradbeništvu. Na tej točki se pojavljajo izzivi predvsem pri prenašanju novih konceptov v prakso, saj so razlike med napredkom v posameznih panogah lahko zelo velike.

Panoga svetovalnega inženiringa je v Sloveniji glede na trenutno poslovanje podjetij v razmeroma dobrem stanju, veliko vprašanje pa je, kaj bo prinesla prihodnost.