Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
V slovenskem gradbeništvu, kljub zelo hudim posledicam neplačil, ki so se dogajala med krizo, ko mnogi izvajalci in podizvajalci niso prejeli plačil s strani njihovih naročnikov za svoje pošteno opravljeno delo, še vedno ni razširjene prakse zavarovanj plačil z akreditivi, tako kot je to praksa v različnih industrijah ali na mednarodnih trgih gradbenih storitev.
Število zaposlenih, starejših od 55 let, se stalno povečuje, čemur se morajo podjetja prilagoditi. Na nacionalni konferenci 55+ so bili predstavljeni primeri dobrih praks, ki pozitivno prispevajo k povečanju deleža aktivnih v generaciji 55+.
SAZOR GIZ, slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, ki zastopa pisatelje, publiciste in znanstvenike, je po večletnih prizadevanjih leta 2016 uspela uveljaviti Sporazum o reproduciranju avtorskih del, h kateremu so pristopile osnovne in srednje šole ter vrtci, zdaj pa si podobno pogodbo prizadevajo podpisati tudi z gospodarstvom.
Na delovanje podjetij pomembno vplivajo tudi potrošniki, ne zgolj zakonodaja – vsak nakup je posredno glas za način delovanja. Prednost v novi ureditvi pa bodo imela tista podjetja, ki so že pred leti razvila trajnostno, okoljsko naravnano strategijo.
Slovenci predstavili največ projektov Četrti vrh pobude Tri morja, ki ga je letos gostil predsednik države Borut Pahor, ter poslovni forum, ki je potekal vzporedno, sta Sloveniji omogočila, da kot država gostiteljica predstavi več projektov, med katerimi je izbrala drugi tir med Divačo in Koprom, plinsko povezavo med Slovenijo in Madžarsko, digitalno avtocesto 5G, obnovo železniškega vozlišča Ljubljana ter izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško. Projektov je sicer nekaj čez 40, v največji meri so vezani na transport in energetiko.
Industrija prihodnosti bo pametna, sodelujoča, zelena in kreativna – le tako bomo uspeli uloviti in mogoče celo prehiteti bolj razvite države, so se strinjali govorci. A jasno je, da trajnostni način razvoja ne bo mačji kašelj, težave nam predstavlja tudi digitalizacija, v odnosu med gospodarstvom in državo pa največ očitkov leti na zakrnel šolski sistem in preveč birokracije.
Ko se podjetnik odloča, v kaj bo investiral svoj čas in denar, lahko izbira med različnimi orodji vitkega podjetništva in agilnega razvoja. Z njimi opredeli problem, vreden rešitve, in zgradi produkt, vreden nakupa. Če se pri tem zmoti, izgubi svoj denar in predvsem čas.
25. septembra 2019 bodo na Brdu pri Kranju že sedemnajstič podeljena nacionalna priznanja GZS najboljšim inovatorkam in inovatorjem v Sloveniji. Gre za najvišja državna priznanja za inovativne dosežke v Sloveniji in s tem promocijo inovativnosti doma in v tujini.
Biti menedžer je zahteven poklic in predvsem izjemno pomemben za razvoj katerekoli države, tudi Slovenije, je prepričan Aleksander Zalaznik, generalni direktor družbe Danfoss Trata in višji podpredsednik DEN Supply Chain v skupini Danfoss ter predsednik Združenja Manager. Meni, da brez pravih in strateških voditeljev ne bo pravega razvoja in da je menedžerjem treba povrniti ugled, ki si ga zaslužijo.
Naftni derivati najpomembnejši v oskrbi, nuklearna energija pri proizvodnji V Sloveniji je domača proizvodnja energije (v vseh oblikah) znašala 150 tisoč TJ, kar je bilo 2,4 % manj kot v predhodnem letu. Znotraj tega je proizvodnja nuklearne energije predstavljala 42 % celote, trdnih goriv 25 %, iz obnovljivih virov in odpadkov 19 %, iz hidroenergije pa 11 %. Oskrba z energijo (proizvodnja, povečana za uvoz in znižana za izvoz) se je znižala za 0,4 % na 285 tisoč TJ. Pri oskrbi je izstopal delež naftnih derivatov (34 %), ki se sicer uporabljajo predvsem v gospodarskem in potniškem transportu. 22 % je predstavljala nuklearna energija, 17 % trdna goriva, 11 % obnovljivi viri in odpadki in 11 % zemeljski plin. Hidro energija je predstavljala 6 % celotne energije. Oskrba hidro energije se je povečala najbolj, in sicer za 22 %, medtem ko je nuklearna upadla za 8 %.