Podjetja na Koroškem skušajo omiliti vplive prihajajočega ustavljanja gospodarske rasti z razvojem in raziskavami, pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo pa bi jim najbolj pomagala prav tretja razvojna os.

V šestih statističnih regijah je rast dodane vrednosti presegla povprečno rast v Sloveniji, predvsem v pomurski in primorsko-notranjski regiji.

Kako bi ocenili stanje digitalizacije pri nas v primerjavi z drugimi državami, ki ste jih zajeli v raziskavi? Stanje digitalizacije v Sloveniji je primerljivo s stanjem v srednji in vzhodni Evropi. Bolj pomemben je pogled na perspektivo nadaljnjega razvoja. Slovenija ima dovolj dobrih pogojev, da uspe v digitalni tekmi znotraj EU. V zadnjih letih je rast digitalne ekonomije malo zaostajala v primerjavi z ostalimi državami, s katerimi smo jo primerjali. Slovenija bi lahko pospešila rast digitalnega sektorja, ki bi po našem mnenju na eni strani dobro komplementiral sedanjo gospodarsko rast, ki je rezultat bolj tradicionalne ekonomije, po drugi strani pa bi digitalizacija dala tudi nov zagon tradicionalnim panogam v Sloveniji, da še povečajo svojo konkurenčnost in zadržijo svojo sposobnost dodajanja vrednosti in rasti slovenskemu gospodarstvu.

Zaradi številnih prednosti bo plastika kot celota tudi v prihodnosti ostala nepogrešljiva, hkrati pa bodo potrebni hitri in drastični ukrepi za zmanjšanje plastičnih odpadkov v okolju, pravi Maja Mešl, direktorica slovenjgraške Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO). Po določenih projekcijah bo namreč količina plastičnih odpadkov v naših oceanih po letu 2050 presegla količino rib.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je dr. Xiaobo Wu predaval o inovacijski miselnosti na Kitajskem in vplivu na globalna razmerja tehnolo-ških podjetij. Kot direktor acionalnega inštituta za inovacijski management na univerzi Žedžiang (Zhejiang) in bivši dekan Šole za management na tej univerzi ima dober vpogled v kitajski ekosi-stem, kljucen za razcvet tehnoloških inovacij in novih poslovnih modelov, s cimer kitajska podjetja postajajo najbolj konkurencna na globalnem trgu. Trdi, da so za uspeh Kitajske zaslužni njihovi podje-tniki in ne birokrati.

Pred petimi leti so se Evi Štraser vsi proizvajalci plastike smejali, zdaj se industrijska podjetja obračajo na njeno zagonsko podjetje Evegreen z vprašanji, ali imajo rešitev za njihove probleme.

Skladno s slabljenjem povpraševanja po industrijskih izdelkih se bo nižala rast dodane vrednosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na tuje trge, povecevala pa se bo potrošnja na domacem trgu.