Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina - UL 32/2000
Na podlagi 1. in 10. točke 42. člena zakona o vinu
in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97)
izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih
proizvodov iz grozdja in vina
I. VSEBINA PRAVILNIKA
1. člen
Ta pravilnik določa postopek in način ocenjevanja
grozdnega in vinskega mošta (v nadaljnjem besedilu: mošt), vina,
žganja iz vina oziroma iz drugih proizvodov iz grozdja in vina (v
nadaljnjem besedilu: žganje) ter drugih proizvodov iz grozdja in
vina, ki se ocenjujejo za pridobitev odločbe o ocenitvi (v
nadaljnjem besedilu: ocenjevanje pridelkov in proizvodov).
Z odločbo o ocenitvi se ugotavlja primernost pridelkov in
proizvodov za promet.
2. člen
Ocenjevanje pridelkov in proizvodov opravljajo
pooblaščene organizacije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene
organizacije).
Pooblaščene organizacije morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
neodvisnost in nevtralnost ocen;
ustrezne kadre, najmanj enega zaposlenega z visoko izobrazbo
kmetijske ali živilsko tehnološke fakultete z najmanj 5 let
delovnih izkušenj v analitiki vina ter opravljen predpisan preizkus
senzoričnih sposobnosti ter poznavanja enologije in predpisov o
vinogradništvu in vinarstvu;
ustrezne prostore za laboratorij in degustacijske prostore, ki
izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane pogoje, predvsem pa
omogočajo anonimnost ocenjevanja;
laboratorijsko opremo za opravljanje analiz po predpisanih metodah
oziroma metodah, katerih rezultat je enak meritvam narejenim po
predpisanih metodah;
možnost priključitve na bazo podatkov registra pridelovalcev
grozdja in vina Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano;
predpisana primerljivost in ponovljivost rezultatov analiz.
Pooblaščene organizacije na osnovi razpisa izbere in z odločbo
imenuje minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(v nadaljnjem besedilu: minister).
3. člen
Ocenjevanje pridelkov in proizvodov obsega
naslednje zaporedne faze:
naročilo naročnika ali zahtevek pristojne inšpekcije,
vzorčenje vzorca za oceno,
preveritev podatkov o geografskem poreklu iz registra pridelovalcev
grozdja in vina ali iz certifikata države izvoznice,
laboratorijsko analizo vzorca (v nadaljnjem besedilu: analiza),
razen za mešanice vina z drugimi proizvodi,
organoleptično oceno vzorca, razen za zgoščen grozdni mošt in
rektificiran zgoščen grozdni mošt,
izdajo odločbe o ocenitvi vzorca.
II. NAROČILO
4. člen
Pri naročilu s strani naročnika se postopek ocene
prične z izpolnitvijo naročilnice, ki je priloga 1 tega pravilnika.
Naročilnica se izpolni v dveh izvodih, od katerih en izvod ostane
naročniku ocene, en izvod pa spremlja vzorec.
III. VZORČENJE
5. člen
Vzorčenje obsega:
ugotovitev količine pridelka ali proizvoda, ki ga predstavlja
vzorec,
poenotenje vzorca,
nalivanje v steklenice in pečatenje, če s tem predpisom ni drugače
določeno.
Podatki o količinah pridelka ali proizvoda morajo ustrezati
podatkom iz registra pridelovalcev grozdja in vina (prijava
pridelka) in podatkom iz kletarske evidence.
Vzorec, ki se ocenjuje, predstavlja največ takšno količino pridelka
ali proizvoda, ki nosi eno identifikacijsko številko pridelka iz
registra pridelovalcev grozdja in vina. Pri uvoženem pridelku ali
proizvodu predstavlja vzorec največ celotno količino uvoženega vina
z enakimi lastnostmi in enakimi oznakami na spremljajočih
dokumentih.
Poenotenje vzorca pridelkov in proizvodov je priprava vzorca tako,
da predstavlja povprečje celotne količine pridelka ali proizvoda,
ki jo predstavlja vzorec. Če se vzorec jemlje iz velike vinske
posode (nad 10.000 litrov), se mora odvzeti najmanj na treh
različnih globinah posode ali pa po predhodnem mešanju vsebine
posode. Če se pridelek ali proizvod, ki ga predstavlja vzorec,
nahaja v več posodah, se mora vzorec odvzeti tako, da se iz vsake
posode odvzame sorazmerno količino vzorca, glede na količino
pridelka ali proizvoda, ki jo predstavlja vzorec. Če je pridelek
ali proizvod že ustekleničen, vzorčevalec naključno izbere
steklenice.
Pred pečatenjem lahko vzorcem neustekleničenega vina, namenjenim
hrambi pri pooblaščeni organizaciji oziroma pridelovalcu,
predstavnik pooblaščene organizacije doda kalijev sorbat.
Pri moštu se pečatenje ne izvaja.
6. člen
Vzorčevalec ugotovi količino vina, ki ga
predstavlja vzorec in dostavi vzorce pooblaščeni organizaciji.
Vzorčenje izvaja:
naročnik vzorčenja za mošt, namizna vina in druge proizvode iz
grozdja in vina, razen pečatenja;
vzorčevalec pooblaščene organizacije za kakovostna vina ZGP;
pristojni inšpektor za uvoženo vino ali inšpekcijski vzorec.
Pečatenje opravi predstavnik pooblaščene organizacije ob dostavi
vzorca pridelka ali proizvoda pooblaščeni organizaciji, razen za
razred kakovostnih vin, kjer predstavnik pooblaščene organizacije
opravi pečatenje ob vzorčenju.
7. člen
Če želi pridelovalec vina na embalaži vina s
slovenskim geografskim poreklom označiti morebitna dobljena
odlikovanja za vino, mora za to podati naročilo pooblaščeni
organizaciji za oceno vina in sicer največ 15 dni pred pošiljanjem
vzorca na vinsko tekmovanje za pridobitev odlikovanja. Predstavnik
pooblaščene organizacije vzorči dve steklenici vina za hrambo vina
pri pridelovalcu. Pri jemanju vzorca predstavnik pooblaščene
organizacije zapisniško ugotovi količino vina, ki jo predstavlja
vzorec. Za vino mora biti pred posredovanjem na vinsko tekmovanje
ugotovljena primernost za promet z odločbo o ocenitvi.
8. člen
Vzorec ustekleničenega vina in žganja za oceno
obsega najmanj šest steklenic. Če je volumen steklenic manjši od
0,75 litra, mora biti število steklenic takšno, da skupni volumen
vzorca doseže najmanj 4,25 litra/vzorec.
Dve steklenici (oziroma enakovredno število steklenic manjšega
volumna) hrani pridelovalec, tri steklenice (oziroma enakovredno
število steklenic manjšega volumna) so namenjene organoleptični
oceni in analizi, eno steklenico (oziroma enakovredno število
steklenic manjšega volumna) pa hrani pooblaščena organizacija.
Pri ocenjevanju mošta, neustekleničenega deželnega vina, ali drugih
proizvodov iz grozdja in vina mora naročnik dostaviti v oceno
najmanj tri steklenice z volumnom najmanj 0,75 litra oziroma
ekvivalentno večje število steklenic manjšega volumna tako, da
skupni volumen doseže najmanj dva litra.
Naročnik ocene hrani vzorce najmanj eno leto po prodaji celotne
zaloge pridelka oziroma proizvoda, ki ga predstavlja vzorec, razen
za deželno neustekleničeno vino in mošt, kjer hrani vzorce toliko
časa, kot jih hrani pooblaščena organizacija.
Pooblaščena organizacija hrani vzorce kot sledi:
za kakovostno vino in žganje najmanj dve leti po opravljeni
oceni;
za namizno ustekleničeno vino najmanj eno leto po opravljeni
oceni;
za deželno neustekleničeno vino in za druge proizvode iz grozdja in
vina 7 mesecev po opravljeni oceni;
za mošt 33 dni po opravljeni oceni.
IV. PREVERITEV PODATKOV O
GEOGRAFSKEM POREKLU
9. člen
Ugotavljanje geografskega porekla in drugih
lastnosti za mošt, vino in druge proizvode iz grozdja in vina
obsega:
a) za pridelke in proizvode, pridelane na območju Republike
Slovenije, preveritev podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in
vina in sicer tako, da se preko identifikacijske številke pridelka
ugotovi:
kje je bilo grozdje in vino pridelano in s tem določitev najožje
možne oznake geografskega porekla pridelka oziroma proizvoda,
iz grozdja katere sorte, sort vinske trte je bil pridelek, proizvod
pridelan,
ali je bil za grozdje opravljen pregled dozorelosti grozdja v času
trgatve, v skladu s pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja v času
trgatve in drugimi predpisanimi pogoji;
b) za pridelke, proizvode, ki niso pridelani na območju Republike
Slovenije, preveritev listin o geografskem poreklu pooblaščene
institucije države pridelovalke grozdja, iz katerega je pridelan
oziroma predelan pridelek ali proizvod.
Predstavnik pooblaščene organizacije preveri skladnost podatkov v
naročilnici s podatki iz kletarske evidence in sicer: številko
posode, v kateri se nahaja pridelek oziroma proizvod, podatek o
morebitnem povečanju skupnega alkohola in popravku kisline in v
primeru obogatitve navedbo odločbe o dovolitvi obogatitve.
V. ANALIZA
10. člen
Analiza se izvede za tiste parametre, ki so za
posamezen predelek ali proizvod navedeni v prilogi 2 tega
pravilnika.
Analiza proizvodov iz grozdja in vina, ki niso navedeni v prilogi 2
tega pravilnika, se opravi za parametre, kot jih določajo posebni
predpisi.
Pri naročilu s strani pristojnega inšpektorja pooblaščena
organizacija naredi analizo le tistih parametrov, ki jih zahteva
inšpektor.
Analize se opravi po predpisanih metodah, v najmanj eni ponovitvi
oziroma na način, ki zagotavlja enak rezultat (ponovljivost in
primerljivost), kot pri predpisanih metodah.
Za vsako analizo pooblaščene organizacije mora pooblaščena
organizacija zagotoviti ponovljivost in primerljivost rezultatov,
pri čemer gre za ponovljivost in primerljivost ne glede na izbran
laboratorij, metodo oziroma izbranega analitika oziroma aparature
in material in ne glede na časovni razmak.
Ponovljivost in primerljivost se izračunavata upoštevaje standardno
deviacijo za posamezen analitski parameter, predpisano v analiznih
metodah. Rezultat vsake meritve mora biti znotraj meja srednje
vrednosti, povečane ali zmanjšane za dvakratno vrednost standardne
deviacije.
Če se za prodajo izven območja Republike Slovenije zahteva dodatna
analiza, jo pooblaščena organizacija opravi na zahtevo naročnika in
jo vključi v oceno.
Če so rezultati analize v nasprotju s predpisom o kakovosti vina in
drugih proizvodov iz grozdja in vina, se organoleptična ocena ne
opravi.
VI. ORGANOLEPTIČNA OCENA
11. člen
Organoleptična ocena obsega:
pri moštu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ugotovitev, ali
je pridelek ali proizvod organoleptično primeren za promet;
pri vinu in žganju oceno barve, bistrosti, vonja, okusa in
harmoničnosti;
pri vinu, ki ima tlak CO(2) večji od 1 bara, poleg parametrov iz
prejšnje alinee še iskrenje in penjenje.
12. člen
Organoleptična ocena vina in žganja se izvede po
dopolnjenem 20 točkovnem Buxbaum sistemu tako, da se posamezni
parametri ocenjujejo kot sledi:
a) vina, s tlakom CO(2) do 1 bara, in žganja:
do vključno 2 točki za bistrost vina, žganja;
do vključno 2 točki za barvo vina, žganja;
do vključno 4 točke za vonj vina, žganja;
do vključno 6 točk za okus vina, žganja;
do vključno 6 točk za harmoničnost vina, žganja.
b) vina, s tlakom CO(2) nad 1 barom:
do vključno 2 točki za bistrost vina;
do vključno 2 točki za barvo vina;
do vključno 1 točko za iskrenje vina;
do vključno 1 točko za penjenje vina;
do vključno 4 točke za vonj vina;
do vključno 5 točk za okus vina;
do vključno 5 točk za harmoničnost vina.
Ocenjuje se na eno decimalno mesto natančno, pri čemer se drugo
decimalno mesto zaokroži.
13. člen
Organoleptično oceno opravi tripartitna, najmanj
petčlanska komisija pokuševalcev z ocenjevanjem vzorca na pokušnji.
Tripartitna komisija je sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev
grozdja in vina, potrošnikov in strokovnjakov s področja
vinogradništva in vinarstva.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena organoleptično oceno
za mošt izvede najmanj tričlanska komisija.
Starost pokuševalca mora biti najmanj 18 let. Pokuševalec, ki ima
več kot 70 let, mora vsako leto pozitivno opraviti ponoven preizkus
organoleptičnih sposobnosti.
V komisiji pokuševalcev ne sme sodelovati pokuševalec, ki ima
zaradi bolezni ali jemanja zdravil trenutno zmanjšano občutljivost
čutil.
Če je pri kateri od ocen zaradi razlogov, navedenih v tem
pravilniku, izločena ocena katerega od pokuševalcev, mora biti
število pokuševalcev v komisiji ustrezno večje.
14. člen
Ocenjevanje organizacijsko in strokovno vodi
predsednik komisije, ki ga imenuje pooblaščena organizacija izmed
imenovanih pokuševalcev.
Naloge predsednika komisije so zlasti:
preveritev ustreznosti vrstnega reda ocenjevanja vzorcev, ki je
narejen na podlagi podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in
vina ter podatkov analize;
preveritev ustreznosti pogojev za organoleptično ocenjevanje;
zagotovitev anonimnosti vzorcev;
izločitev pokuševalca oziroma pokuševalčeve ocene, če pokuševalec
ocenjuje lastno vino, vino ožjega družinskega člana ali
organizacije, v kateri je zaposlen;
zagotovitev nemotenega in pravilnega poteka ocenjevanja vzorcev,
predvsem sledljivost vzorcev;
odreditev ponovne ocenitve vzorca, če se ocene posameznih
pokuševalcev, po izločitvi najvišje in najnižje ocene, razlikujejo
pri posameznem vzorcu za več kot eno točko;
da poskrbi za usposabljanje pokuševalcev za ocenjevanje po tem
pravilniku tako, da v obdobju 2 mesecev od uveljavitve tega
pravilnika zagotovi dodatno, vzporedno ocenjevanje in primerjavo
rezultatov po pravilniku o postopku in načinu ocenjevanja vina in
vinskega mošta (Uradni list SRS, št. 41/89).
Predsednik komisije pri ocenjevanju ne sodeluje.
15. člen
Vrstni red ocenjevanja vzorcev mora teči po
naslednjem hierarhičnem vrstnem redu:
vina v ožjem pomenu besede pred posebnimi vini;
mirno vino pred gaziranim, biser oziroma penečim;
belo vino pred rose in pred rdečim;
zvrst pred sortnim vinom;
nearomatično vino pred aromatičnim;
bolj suha vina pred slajšimi;
vina z višjo kislino pred vini z nižjo kislino;
vina z manj alkohola pred vini z več alkohola;
mlajši letnik pred starejšimi;
vina pričakovane nižje kakovostne stopnje (upoštevajoč podatke o
dejanskem geografskem izvoru in druge podatke iz registra
pridelovalcev grozdja in vina) pred vini pričakovane višje
kakovostne stopnje.
Predsednik komisije lahko v posameznih primerih odredi tudi
drugačen vrstni red ocenjevanja.
16. člen
Pooblaščena organizacija mora zagotoviti, da je
prostor, v katerem poteka ocenjevanje, dobro osvetljen, brez hrupa,
prezračen, brez vonjav in s temperaturo med 18 in 24 °C.
Pokuševalci morajo imeti možnost izplakovanja kozarcev in
izpljunjevanja požirkov ter možnost nevtralizacije okusa.
Kozarci morajo biti vinski, degustacijski, primerni za posamezno
kategorijo vina oziroma žganja.
Vzorci morajo biti ocenjeni pri temperaturi vzorcev kot sledi:
peneča, biser, gazirana vina pri 6 do 8 °C;
posebna vina pri 8 do 10 °C;
bela in rose vina pri 10 do 12 °C;
vrhunska vina posebne kakovosti pri 10 do 14 °C;
rdeča vina, starejša od dveh let, pri 16 do 20 °C;
druga rdeča vina pri 12 do 16 °C;
žganje pri 18 do 20 °C;
drugi proizvodi iz grozdja in vina v skladu s priporočili za
njihovo uživanje.
17. člen
Pred ocenjevanjem komisija oceni umeritveni vzorec
tiste kategorije, ki je prva na vrsti za ocenjevanje. Umeritveni
vzorec določi predsednik komisije tako, da izbere vzorec, ocenjen
na prejšnjem ocenjevanju. V primeru šeste alinee drugega odstavka
14. člena tega pravilnika mora biti umeritveni vzorec iste
kategorije kot vzorec, katerega ocenjevanje se ponavlja.
V enem dnevu smejo pokuševalci organoleptično oceniti največ 40
vzorcev.
18. člen
Pred organoleptičnim ocenjevanjem vsakega vzorca
vina je pokuševalec seznanjen z letnikom in sorto vzorca oziroma
informacijo o tem, ali gre za vino priznanega tradicionalnega
poimenovanja, mlado vino ali barrique ter ali izpolnjuje pogoje za
vino posebne kakovosti z navedbo vrste posebne kakovosti.
Pokuševalec oceni vzorec vina in žganja tako, da skladno s 12.
členom tega pravilnika navede ločeno oceno za bistrost, barvo,
vonj, okus, harmoničnost ter penjenje in iskrenje za biser, peneča
in gazirana vina. Pokuševalec opiše vino, pri čemer mora opis
vsebovati najmanj naslednje podatke:
ali ima vino značaj navedene sorte;
ali ima vino značaj vina posebne kakovosti (navede vrsto vina
posebne kakovosti);
ali ima vino značaj PTP;
ali ima vino značaj barrique;
ali ima vino značaj mladega vina.
Pokuševalec oceni pridelke in proizvode na predpisanem obrazcu za
ocenjevanje pridelkov in proizvodov, ki je priloga 3 tega
pravilnika.
19. člen
Število točk organoleptične ocene se izračuna tako,
da se za vsak vzorec najprej izloči najnižja in najvišja ocena in
se iz ostalih ocen določi aritmetična sredina, ki v skladu z 20.
členom tega pravilnika vpliva na končno določitev ocene vina,
žganja.
Najmanj 50% pokuševalcev mora potrditi, da je vino sortno značilno.
Enak delež pokuševalcev mora potrditi, da ima vino značilnosti vina
s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, da ima značaj barrique
ali značaj določene posebne kakovosti ali mladega vina.
Če se več kot 50% pokuševalcev odloči, da pridelek ali proizvod ni
primeren za promet, pridelek, proizvod ni primeren za promet, tudi
v primeru, ko bi teoretični izračun aritmetične sredine še
dovoljeval promet s pridelkom, proizvodom.
20. člen
Če vino ali žganje na organoleptični oceni dobi
manj kot 12,1 točke, vino ali žganje ni primerno za promet.
Glede na zbrano število točk pri organoleptični oceni lahko vino
pridobi naslednje oznake:
vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke: namizno vino z nekontroliranim
geografskim poreklom;
vino, ocenjeno z najmanj 14,1 točke: namizno vino z geografsko
oznako oziroma deželno vino PGO;
vino, ocenjeno z najmanj 16,1 točke: kakovostno vino z zaščitenim
geografskim poreklom oziroma kakovostno vino ZGP ali kakovostno
vino;
vino, ocenjeno z najmanj 18,1 točke: vino, ki ima zaradi ocene v
prometu lahko oznako vrhunsko vino ZGP oziroma za uvožena vina
ekvivalentno oznako najvišje kakovosti.
VII. ODLOČBA O OCENITVI
21. člen
Ob upoštevanju podatkov o geografskem poreklu,
podatkov o pogojih pridelave in nege vina iz registra pridelovalcev
grozdja in vina, rezultatov analize in organoleptične ocene, morajo
biti v odločbi vsebovani najmanj naslednji podatki:
a) za vino
1. geografsko poreklo in kakovost:
oznaka, da je vino namizno z nekontroliranim geografskim poreklom
ali
oznaka, da je vino namizno z oznako vinorodne dežele (deželno vino
PGO) ali
oznaka, da je vino kakovostno z oznako vinorodnega okoliša, lahko
tudi z navedbo ožjega pridelovalnega območja, ali
oznaka, da je vino vrhunsko z oznako vinorodnega okoliša, lahko
tudi z navedbo ožjega pridelovalnega območja;
2. število točk, ki jih je pri organoleptični oceni dobilo
vino;
3. podatki analize;
4. letnik vina;
5. ali ima vino značilnosti vina s priznanim tradicionalnim
poimenovanjem, določene sorte grozdja, značilnosti barrique,
mladega vina ali značilnosti posebne kakovosti in katere;
b) za mošt, žganje, zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen
grozdni mošt in druge proizvode iz grozdja in vina:
oznaka geografskega porekla,
organoleptična primernost za promet, razen za zgoščen grozdni mošt,
rektificiran zgoščen grozdni mošt,
podatki analize.
Če se z oceno ugotovi, da pridelek ali proizvod ni primeren za
promet, se v odločbi opišejo razlogi.
22. člen
Odločbo o ocenitvi se izda:
za mošt v roku dveh delovnih dni od prejema naročila;
za vzorec, ki ga je povzorčila inšpekcija, v roku štirih delovnih
dni od prejema zahtevka;
za neustekleničeno deželno vino v roku 7 delovnih dni od prejema
naročila;
za druge pridelke in proizvode, ki se ocenjujejo, v roku 8 delovnih
dni od prejema naročila.
23. člen
V odločbi o ocenitvi vzorca za mošt in
neustekleničeno deželno vino mora biti naveden tudi rok veljavnosti
odločbe in sicer:
za mošt: 30 dni po izdaji odločbe;
za neustekleničena deželna vina: največ 6 mesecev;
za mlado vino: do datuma, ko je lahko mlado vino v prometu.
24. člen
Če se naročnik ne strinja z odločbo o ocenitvi,
lahko v 8 dneh vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
zahtevek za ponovno oceno. Ministrstvo izmed pooblaščenih
organizacij določi organizacijo, ki bo izvedla ponovno ocenjevanje.
Ponovnega ocenjevanja ne opravi organizacija, ki je opravljala
prvotno ocenjevanje. Pritožbeni vzorec se ocenjuje iz vzorca, ki ga
zapečatenega hrani pooblaščena organizacija.
Analiza se v primeru pritožbe izvede po predpisani klasični metodi
in sicer v dveh ponovitvah, pri čemer je rezultat povprečje
meritev. Komisija pokuševalcev je sestavljena iz devetih
pokuševalcev; zagotovljena mora biti tripartitna zastopanost.
Prvotni pokuševalci so pri ponovni oceni izločeni.
Rezultat ponovne ocene je dokončen.
25. člen
Pridelki in proizvodi morajo biti ocenjeni pred
oddajo v promet končnemu potrošniku in ob uvozu.
Ocenjeni pridelki oziroma proizvodi se po opravljeni oceni ne smejo
spreminjati.
Če se pridelki oziroma proizvodi po oceni spremenijo tako, da
sprememba lahko vpliva na spremembo ocene, jih je treba pred
ponudbo končnemu potrošniku ponovno oceniti. V vsakem primeru je
treba pridelke in proizvode ponovno oceniti, če so se po njihovi
oceni izvajali enološki oziroma drugi postopki, ki bi lahko
bistveno vplivali na oceno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za spremembe mošta, vezane
na normalni potek vrenja mošta, in za več kot 10 let staro arhivsko
vino, za katerega je že bila izdana odločba o ocenitvi, katerega
skupna količina ne presega 1000 litrov v seriji. Tako mošt kot
arhivsko vino iz tega odstavka gresta lahko v promet brez ponovne
ocenitve.
V primeru ponovne ocene je veljavna časovno zadnja izvedena ocena
za določen pridelek oziroma proizvod.
Če se mošt, vino, žganje in drugi proizvodi iz grozdja in vina
mešajo z drugimi proizvodi, ki ne izvirajo iz grozdja, mošta ali
vina, morajo biti mošt, vino, žganje oziroma drugi
proizvodi iz grozdja in vina ocenjeni pred mešanjem.
Pri uvozu vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina poteka
postopek ocene na enak način, kot je to določeno za primerljivo
kakovostno stopnjo vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in
vina s slovenskim geografskim poreklom.
26. člen
Kopije izdanih odločb se hranijo v arhivu
pooblaščene organizacije 10 let po izdaji. Kopije druge
dokumentacije (ocenjevalni listi...) se hranijo tri leta.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Do uveljavitve predpisa o analiznih metodah se
uporabljajo metode, kot jih določa mednarodna konvencija za
poenotenje metode za analizo in ocenjevanje vina (Uradni list FLRJ
mednarodne pogodbe, št. 5/58, Uradni list RS, št. 68/97).
Do imenovanja pooblaščenih organizacij iz 2. člena tega pravilnika
so pooblaščene organizacije naslednje:
Kmetijski inštitut Slovenije,
Kmetijski zavod Maribor in
Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica.
Do 1. 1. 2003 je število steklenic, določeno v prvem odstavku 8.
člena tega pravilnika, ki jih je treba dostaviti v analizo manjše,
in sicer 5 steklenic ali enakovredno število steklenic, katerih
skupen volumen znaša najmanj 3,5 litra.
Do uveljavitve predpisa o ugotavljanju sposobnosti pokuševalcev
pokuševalce imenuje pooblaščena organizacija.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati
pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta
(Uradni list SRS, št. 41/89), mednarodna lestvica za ocenjevanje
vina (Uradni list SRS, št. 46/70), odločba o imenovanju strokovnih
delovnih organizacij, ki določajo vinarske strokovne komisije za
ocenjevanje vina po mednarodni lestvici (Uradni list SRS, št.
46/70) in 32., 37. in 38. člen pravilnika o kakovosti vina (Uradni
list SFRJ, št. 17/81 in 14/89).
29. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
| Ljubljana, dne 7. aprila 2000. |
| |
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
|
Pripeti dokumenti
Avtor: ZŽI