Kmetje v EU lobirajo pri Evropski komisiji za pospešitev sklenitve sporazuma o prosti trgovini (FTA) z Japonsko, da pomaga ublažiti pritiske v sektorjih prašičjega mesa in mleka.
EU obravnava nove ukrepe za reševanje Vozličastega dermatitisa (LSD) in Afriške prašičje kuge (ASF), s katerimi se soočajo evropski živinorejci. Prejšnji teden je bilo s strani DČ potrjen nov sklop nadzornih in preventivnih ukrepov za boj proti vozličastem dermatitisu.
Posojilo v višini 5 mio € bo namenjeno podpori bolgarskim kmetom pri nakupu obdelovalne zemlje. Bolgarija ima 50 % kmetijskih zemljišč, vendar jih je samo 23 % v lasti kmetov. Lastništvo naj bi jih spodbudilo k dolgoročnim vlaganjem za večjo in trajnostno pridelavo.
Raziskava, ki je bila namenjena preverjanju toksičnosti mešanic določenih kmetijskih kemikalij za čebele, je ugotovila samo omejeno povezavo med različnimi aktivnimi sestavinami.
Po ocenah je 60 – 80 % verjetnost, da bo do izbruha bolezni prišlo, zato se velika Britanija temu ustrezno pripravlja. V Franciji se ta virus pojavlja od poletja 2015.
Rusija je potrdila začasno prepoved na uvoz sadja in zelenjave iz Egipta po tem, ko ni uspela prepričati Egipta k opustitvi omejitev trgovanja s pšenico. Ničelna toleranca Egipta na rožičke namreč blokira ves uvoz pšenice iz Rusije.
Po mnenju britanskega združenja veterinarjev (BVA) bi bilo potrebno uvesti obvezno označevanje proizvodne metode za mesne in mlečne izdelke. To bi potrošnike pred nakupim izdelkov informiralo o načinu ravnanja z živalmi.
Nove ocene ponudb in povpraševanja iz ameriškega kmetijskega ministrstva niso bistveno vplivale na spremembe trgov kljub nepričakovano velikem pridelku koruze in soje.
Po mnenju EuroCommerca, vodilne trgovinske organizacije v EU, naj bi predlog zakona, ki zahteva deklaracijo v bolgarskem jeziku za vse živilske izdelke, vodil v slabšo konkurenčnost in višanje cen izdelkov. Predlagani bolgarski zakon bi od vseh proizvajalcev zahteval, da je originalna embalaža živil natisnjena v nacionalnem jeziku in onemogočal, da se prevedene informacije dodajo na embalažo naknadno.
Argentina in Indonezija uporabljata davek na izvoz surovin (soje in palmovega olja), ki v veliki meri presega davek na izvoz končnega predelanega biodizla. To naj bi njihovim domačim proizvajalcem omogočalo nepošteno prednost zaradi nizkih cen surovin in posledično nizkih stroškov proizvodnje v primerjavi z drugimi državami. Komisija je protidampinške dajatve za biodizel iz teh dveh držav uvedla leta 2013, po mnenju Splošnega sodišča EU pa bi jih bilo potrebno odpraviti.