Dokument vsebuje predlogo za identifikacijo izrazov negotovosti v znanstvenih ocenah in smernice za posamezen izraz. Razdeljen je na tri dele, in sicer na vnos, informiranje in tehnično raven. Prvi in drugi del je namenjen piscem besedil, tretji pa ocenjevalcem. Zaradi omejene literature so na tem področju potrebne še nadaljnje raziskave.

Znanstveni odbor predlaga, da je najprej potrebno zmes čim bolj natančno kemijsko definirati. Če vsebuje eno ali več kemijskih substanc, ki so jim dokazali genotoksičnost in vivo, obstaja verjetnost, da je tudi zmes genotoksična. V primeru, da zmes ne vsebuje genotoksičnih spojin, ni tveganja za genotoksičnost. Če zmes vsebuje snovi, ki niso kemijsko identificirane, je najprej potrebno njihovo eksperimentalno testiranje, kadar to ni izvedljivo, se testira celotna zmes. Pri negativnih in vitro rezultatih ni tveganja za genotoksičnost, pri pozitivnih rezultatih posamezne spojine ali zmesi pa se priporoča in vivo testiranje. Preden na podlagi negativnih in vivo rezultatov zaključimo, da določena spojina ni toksična je potrebno razmisliti o potencialnih omejitvah raziskave. O genotoksičnosti kemijske zmesi lahko govorimo takrat, ko so večkratni in vivo rezultati pozitivni.

Je projekt, katerega namen je iskanje bioloških označevalcev (biomarkerjev) izpostavljenosti pri laboratorijskih podganah (ang. Wistar Han RCC rats), ki so bile 6 mesecev krmljene z dvema genetsko modificiranima rastlinama. Analize so bile izvedene z uporabo transkriptomike in metabolomike. Rezultati preiskav na podganah so pokazali, da v skupini, v kateri so bile podgane hranjene z genetsko modificirano koruzo, v primerjavi s kontrolno skupino ni bilo prisotnih nobenih bioloških označevalcev, ki jih povezujemo z negativnimi učinki na zdravje.

Raziskave, ki so preučevale izpostavljenost perfluorooktan sulfonski kislini in perfluorooktanojski kislini v hrani, so zaradi slabe občutljivosti analitičnih metod prišle do zelo različnih vrednosti. Znanstveni odbor je ocenil, da so bolj realne nižje vrednosti. Omenjeni kislini se zlahka absorbirata v gastrointestinalnem traktu in se izločita z blatom in urinom. Na podlagi obstoječih študij je panel za perfluorooktan sulfonsko kislino določil dopustni tedenski vnos (TWI) 13 ng/kg telesne mase in za perfluorooktanojsko kislino 6 ng/kg telesne mase.

Na podlagi že obstoječih eksperimentalnih podatkov je znanstveni odbor o aditivih za živila in arome presodil, da spojini 6-metilkumarin in 5-etil-3-hidroksi-4-metilfuran-2(5H)-on nista genotoksični. Nasprotno pa za spojini furan-2(5H)-on in 3,4-dimetil-5-pentilidenfuran-2(5H)-on člani odbora genotoksičnosti niso mogli ovreči. Člani panela so zaključili, da dokler ne ovržejo tveganja za klastogenost in anevgenost spojine 3,4-dimetil-5-pentilidenfuran-2(5H)-on, te spojine in nekaterih ostalih ne morejo oceniti po ustaljenem postopku.

Znanstveni odbor EFSE o živilskih aditivih in aromah je potrdil že predhodno določeno ADI vrednost za propan-1,2-diol estre maščobnih kislin (80 mg/kg telesne mase na dan). Na podlagi študij so člani panela sklenili, da omenjena substanca ne predstavlja tveganja za genotoksičnost. Zaključkov glede kancerogenosti, kronične, reproduktivne in razvojne toksičnosti, zaradi odsotnosti tovrstnih študij, niso mogli oblikovati. Kakršnikoli stranski učinki propan-1,2-diol estrov maščobnih kislin naj bi bili posledica propan-1,2-diola, zato je panel sklenil, da bi bilo smiselno oblikovati skupinsko ADI vrednost za vse živilske aditive, ki ga vsebujejo (E 477, E 1450, E405).

Leta 2016 je panel EFSE o onesnaževalih v prehranski verigi (CONTAM) izdal znanstveno mnenje o akutnem tveganju za pojav škodljivih učinkov na zdravje zaradi prisotnosti cianogenih glikozidov v surovih mareličnih jedrcih, kjer je bila določena akutna referenčna doza za cianid 20 μg/kg telesne mase. Znanstveni odbor je zaključil, da ta referenčna doza velja tudi za cianid, ki se nahaja v ostalih prehranskih virih. Ocenjena povprečna akutna izpostavljenost cianidu iz prehranskih virov je bila presežena le v nekaterih študijah, ki so vključevale otroke in mladostnike, pri ostalih starostnih skupinah pa ne. Glavni prehranski viri, zaradi katerih naj bi prišlo do prekoračitve izpostavljenosti cianidu so bili piškoti, sokovi, nektarji, različno pecivo in torte. Kljub temu je malo verjetno, da bi prekoračitev postavljene vrednosti povzročilo pojav škodljivih učinkov na zdravje.

V slikoviti infografiki je predstavljena primerjava kmetijskega sektorja ZDA in EU po pomembnejših statističnih podatkih, kot so površina kmetijskih zemljišč, pridelek, uvoz in izvoz pomembnejših kmetijskih pridelkov in izdelkov, struktura kmetijskih gospodarstev in drugo.

Izšlo je letno poročilo o delovanju evropskega združenja FoodDrinkEurope, v katerem so predstavljeni glavni dosežki in aktivnosti (kompetentni kadri, izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano, nepoštene prakse, Skupna kmetijska politika, promocija, inovacije …).

Živilski encim endo-1,4-beta-ksilanaza je proizveden iz gensko spremenjene glive Trichoderma reesei. Uporablja se za proizvodnjo destiliranega alkohola, v pivovarstvu in pri peki. Raziskave so pokazale, da encim ni genotoksičen, prav tako niso opazili stranskih učinkov pri študijah sistemske toksičnosti na glodavcih. Člani znanstvenega odbora so zaključili, da je verjetnost za nastop alergijskih reakcij pri potrošnikih ob uživanju encima endo-1,4-beta-ksilanaza v okviru predvidene uporabe nizka. Sklenili so še, da je ob odstranitvi skupnih organskih trdnih snovi omenjen živilski encim v okviru predvidenih pogojev uporabe varen.