Angleško svetovalno podjetje Brunswick je junija letos objavilo rezultate potrošniške raziskave, ki je trajala med letoma 2012 in 2016. Glavni namen raziskave je bil pogled potrošnika na glavne dejavnike za debelost otrok, indikatorje odgovornega vedenja industrije, vlogo nosilcev živilske dejavnosti in trgovcev pri naslavljanju tem kot so debelost, prehrana in zdravje ter neneazadnje na podporo potrošnika za možne rešitve. Večina intervjuvancev (54 %) je mnenja, da se industrija hrane in pijač ne obnaša odgovorno na teh področjih. Prav tako jih večina podpira ukrepe države, ki od industrije pričakuje rezultate in spremembe izdelkov ter označb le-teh.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sredi julija objavila poročilo z naslovom »Assessing national capacity for the prevention and control of noncommunicable diseases«. WHO periodično izvaja tovrstne raziskave, namen zadnje je nabor in primerjava podatkov med posameznimi državami in njihove sposobnosti postavitve infrastrukture, politike, nadzora in odziva zdravstvenega sistema na področju kroničnih nenalezljivih bolezni. Poročilo izpostavlja prednostna področja, v dveh delih pa se konkretno nanaša na hrano in pijačo, kjer izpostavlja delež držav, ki so sprejele določene ukrepe (fiskalni ukrepi za alkohol, sladke pijače in živila z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli; oglaševanje za otroke; zakonodaja in politika na področju živil).
Zaključki Sveta ministrov EU na področju izboljšanja sestave živil so bili julija objavljeni v Uradnem listu EU. Iz dokumenta je razvidna potroba po holističnem pristopu do obravnave prehrane, kjer lahko fizično in socialno okolje, skupaj s politiko informiranja potrošnika in izobraževanja, bistveno vplivata na usmerjanje zdravih načinov prehranjevanja. Zaključki seveda izpostavljajo obstoj kulturnih razlik, preferenc in prehranjevalnih vzorcev med državami EU. Dokument hkrati poziva države članice, da do leta 2017 izoblikujejo nacionalne akcijske načrte za izboljšanje sestave živil. Na voljo je tudi stališče krovne organizacije za živilskopredelovalno industrijo FoodDrinkEurope do omenjenega dokumenta.
Na voljo je najnovejše poročilo Evropske komisije o cenah mlečnih izdelkov v EU. V zadnjem tednu je bila cena vseh izdelkov, razen ementalerja, višja kot v enakem obdobju lani. Cena sirotke v prahu je višja za 37 %, cena masla pa za 22 %.
EFSA je leta 2010 izdala strokovno mnenje glede opredelitve prehranskih referenčnih vrednosti za ogljikove hidrate in prehransko vlaknino. V svojem mnenju je med drugim zaključila, da na razpolago ni dovolj podatkov, ki bi omogočali opredelitev zgornje sprejemljive meje vnosa skupnega oz. dodanega sladkorja. 5 skandinavskih držav (Norveška, Švedska, Danska, Finska, Islandija) se sklicuje na najnovejše strokovne publikacije, ki jih uporabljajo druge institucije in ki bi lahko predstavljale osnovo za opredelitev omenjenih vrednosti. O pobudi bo poseben odbor EFSA razpravljal na svoji seji v mesecu septembru.
V EDA glasilu so med drugim obravnavane naslednje teme: ukrepi za pomoč pridelovalcem, obisk mlekarskega sektorja v Etiopiji, TTIP pogajanja in nove notifikacije držav članic za obvezno označevanje porekla. Shema za podporo zmanjšanju pridelave mleka bo temeljila na tri – mesečnem obdobju s podporo 14 centov za l nepredelanega mleka. Etiopija ima velik potencial za konzumacijo mleka in je obenem priložnost za tuje investicije v njihov mlekarski sektor.
V EDA glasilu so med drugim obravnavane naslednje teme: potreba po krožnem pristopu k reformam SKP, osnutek uredbe o okoljskem odtisu in nova zakonodajna predloga o klimatskih zavezah.
EDA poziva k izključitvi blagovnih znamk iz osnutka izvedbene uredbe o prostovoljnem označevanju porekla. Po evropski zakonodaji so geografske označbe zaščitene pred morebitnimi zamenjavami z blagovnimi znamkami, to bi po mnenju EDA bilo potrebno upoštevati tudi pri označevanju porekla.
Evropska banka EBRD (European Bank for Reconstruction and Development) bo maroškemu podjetju posodila 24 mio €, saj želi s tem spodbuditi večjo uporabo podnebju prijaznih trajnostnih sredstev v kmetijstvu. Omenjeno maroško podjetje namreč proizvaja bio-pesticide in bio-gnojila.
Brazilija je tako po 15 letih v ZDA odposlala prve pošiljke svežega govejega mesa in s tem prispevala h konkurenčnosti svetovno največjega trga govejega mesa. Dvema podjetjema bo kmalu sledila pošiljka še iz tretjega podjetja Minerva. Do podpisa bilateralnega sporazuma, ki je omogočil sprostitev trga, je prišlo 1. avgusta letos.