"Ko GZS dela za podjetja, v resnici dela za ljudi. S podporo rasti podjetjem imajo zaposleni stabilna delovna mesta, boljše možnosti razvoja, višje prihodke in varnejšo prihodnost. Posredno s tem podpira tudi njihove družine in krepi njihova gospodinjstva. Podjetja pa pomembno podpirajo tudi športne, kulturne in humanitarne organizacije ter dejavnosti v lokalnih skupnostih. Zato je vlaganje v podjetja posredno vlaganje v širšo družbo," je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Gospodarski krog se zaveda nujnosti oblikovanja stabilnih in razvojno usmerjenih politik, ki bodo krepile konkurenčnost Slovenije in izboljšale kakovost življenja. Gospodarstvo namreč pričakuje odgovornost, jasne odločitve in partnerstvo med politiko in gospodarstvom, ki presega posamezne mandate. Prav s tem namenom je na današnjem dogodku gostil predstavnike političnih strank z ustrezno podporo v javnomnenjskih raziskavah. Skupaj so naslovili ključna razvojna vprašanja Slovenije, ki so dolgoročno pomembna za gospodarstvo in družbo – davčno politiko kot temelj konkurenčnega poslovnega okolja, demografske izzive in zdravstvo, infrastrukturo kot hrbtenico razvoja in investicij ter razvojni potencial Slovenije, ki ga je mogoče doseči z jasnimi, predvidljivimi in ambicioznimi politikami.

»Sprejem Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKEP) na Vladi RS, za kar smo si na GZS že dolgo prizadevali, je bila za pomemben del industrije težko pričakovan in ga zato zelo pozdravljamo. Pomoč v obliki delne subvencije cene električne energije bo pomemben korak k zagotavljanju stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za podjetja iz sektorjev z visoko porabo električne energije. Ta podjetja so namreč hrbtenica slovenskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči, in končno zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Gospodarska zbornica Slovenije za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki pa bo predvsem posledica statistične razlike z nizko rastjo v lanskem letu. »Če želimo, da podjetja v Sloveniji razvojno zadihajo s polnimi pljuči, dosežejo višjo produktivnost in dodano vrednost, s tem pa tudi zaposlenim lažje zagotovijo višje plače in socialne in druge storitve države, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih. Sprejeti pa bomo morali tudi nov gospodarski razvojni program na ravni države, ki ne bo vključeval le manjših kozmetičnih popravkov poslovnega okolja, ampak ključne ukrepe, ki bodo imeli pomemben pozitiven sistemski vpliv na razvoj ključnih gospodarskih panog Slovenije,« je na novinarski konferenci poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Politične stranke je pozvala, da v kar največji meri vključijo predloge iz gospodarskega programa GZS Made in Slovenia 2035 v svoje politične programe in nato v koalicijsko pogodbo novo imenovane vlade.

»Evropska komisija in države članice evro območja so Sloveniji že izdale opozorilo, da bi lahko bil slovenski proračun za 2026 v neskladju z EU-fiskalnimi pravili. Sedanja napoved dviga minimalne plače, kot jo je v četrtek predlagal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi dodatno negativno vplivala na javne finance,« je prepričan glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

»Z izvajanjem gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki vključuje predloge 88 ukrepov na 9 področjih, bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu; povečali slovenski BDP za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024; prispevali dodatni 2 odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,«

»Gospodarski program ‘Made in Slovenia 2035’, ki je nastajal osem mesecev in pri katerem je sodelovalo prek 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov, odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. Za dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo mora država zagotoviti podporno okolje z ustreznimi sistemskimi in sektorskimi ukrepi ter del finančnih sredstev za transformacijo slovenskega gospodarstva. Predlagamo 88 ukrepov na devetih področjih od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov, ter dajemo strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti,« je ob predstavitvi programa, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj z gospodarstvom, dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.

»Tri mesece je od sprejema Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Tedaj smo na GZS pozvali vlado, da aktivira zakonsko predviden mehanizem, ki bo podjetjem, ki so zaradi gospodarske situacije v težavah, omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa. To je nujno za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest. A ukrep še vedno ni aktiviran,« opozarja glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

Konferenca »Kam pluje naša okoljska barka?«, ki bo 16. in 17. oktobra 2025 v Rimskih termah je odlična poslovna priložnost za predstavitev podjetij.

Na nocojšnji slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju smo že triindvajsetič podelili nacionalna priznanja GZS za najboljše inovacije. Ta predstavljajo najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji.