Uporaba AI v gospodarstvu je hkrati evolucijska in revolucionarna, saj prinaša tako postopne izboljšave kot tudi prelomne spremembe

Ob zadnjih odkritjih dejanskih povišanj stroškov omrežnin tudi delodajalske organizacije pozivajo Vlado RS in Državni zbor k razveljavitvi oziroma pomembni spremembi novega sistema omrežnin, v tem času pa predlagajo podaljšanje prehodnega obdobja. Nov sistem omrežnin bi najbolj prizadel industrijo materialov, ki je energetsko intenzivna industrija, vendar zagotavlja ključne materiale za ostale gospodarske panoge. Reprezentativne delodajalske organizacije opozarjajo, da lahko imajo cenovni pritiski energentov na industrijo materialov dolgoročne negativne posledice na druga podjetja, ki koristijo primarne materiale v svoji proizvodnji. Poleg tega pa sama metodologija ni skladna z veljavno zakonodajo, vprašljiva pa je tudi njena izvedba v praksi.

Zaradi hitrejšega prenosa umetne inteligence v prakso je bila ustanovljena pobuda AI4SI (AI za Slovenijo). Njeno temeljno poslanstvo je širjenje in spodbujanje dobrih praks uvajanja umetne inteligence v podjetja z izobraževanji, strokovnimi dogodki, priročniki in drugimi oblikami sodelovanja s podjetji, pojasnjuje direktor družbe CREAPLUS Mitja Trampuž, ki je tudi predsednik pobude AI4SI.

»Interventni zakon vsebinsko ni dovolj premišljen, zato tudi ni zrel za sprejem. Manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri ,« je komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo.

V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes že dvaindvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Rdeča nit letošnje podelitve je bila »Izbrali smo trajnost«. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv.

Zeleni prehod in doseganje trajnostnih ciljev na eni strani ter pomanjkanje kapacitet za energetsko izrabo odpadkov na drugi strani, kujeta realnost, ki postavlja pred izziv vse deležnike verige krožnega gospodarstva. Na videz izključujoča, pa vendarle tesno povezana – celovit sistem ravnanja z odpadki je namreč izrednega pomena pri doseganju trajnostnih zavez, s tem pa razvoj, napredek ter skupno družbeno dobro.

Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2024. Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije se od leta 1968 podeljuje kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev, ki odločilno vplivajo na splošni ugled gospodarskih subjektov.

GZS je kot odgovorna delodajalska organizacija že aprila 2020 zavzela stališče, kot odgovor evropski instituciji Eurofound, v katerem je prepoznala upravljanje delovnega časa in počitka kot pomembno povezavo med zagotavljanjem varnosti in zdravja ter produktivnostjo zaposlenih. Zavzela je tudi stališče, da je pravice do odklopa legitimna, vendar naj podrobnosti ureja dogovor med socialnimi partnerji v kolektivnih pogodbah dejavnosti in pri delodajalcih.

Informaciji na podlagi zbirnih statističnih podatkov prikazujeta rezultate za leto 2023 za družbe in podjetnike ter sta lahko koristen vir podatkov za analizo gospodarskega stanja in za načrtovanje ter spremljanje uresničevanja tekočih gospodarskih politik.

Osnutek podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, je sicer za gospodarstvo bolj sprejemljiv kot je bil osnutek v javni obravnavi jeseni lani. Kljub temu vsebuje nekatere nejasnosti, ki bi lahko ogrozile družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je potrebno pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje. Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena.