Na GZS, kjer smo strokovno sodelovali pri pripravi Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP), pozdravljamo četrtkovo potrditev sheme državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem s strani Evropske komisije, ki jim omogoča subvencioniranje dela stroškov električne energije v zameno za naložbe v razogljičenje. Evropska komisija je presodila, da je shema primerna in sorazmerna ter pospešuje zeleni prehod v industriji. Pozivamo vlado k čimprejšnjemu začetku izvajanja ukrepa v praksi.

o besedah Vesne Nahtigal, generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), se slovenska industrija in mnoga podjetja soočajo z resnimi razmerami. V zadnjih štirih letih se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 4,4 odstotke. Med razlogi je navedla tudi izrazito povečanje stroškov dela ter nekonkurenčne cene električne energije v Sloveniji. Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine cene vseh energentov zgolj še povečuje.

Sodelujte v razpisu, ki že 30. leto nagrajuje najboljše inovacije v Sloveniji. Razpis, ki predstavlja najvišje priznanje inovacijam v Sloveniji in je skupaj podprl že preko 4100 inovacij!

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih vstopilo v obdobje izrazitega upočasnjevanja, ki se kaže v padanju gospodarske rasti v zadnjih letih, padcu industrijske proizvodnje, realnem zniževanju dobičkov v večini panog ter slabšanju mednarodne konkurenčnosti, kar se kaže tudi v nizkem deležu tujih neposrednih naložb v BDP. Ob stagnaciji izvoza, upadanju tujih neposrednih investicij in vse večjih stroškovnih pritiskih se zmanjšujejo možnosti podjetij za vlaganja v razvoj in višje plače, kar neposredno vpliva tudi na vzdržnost javnih financ in socialnih sistemov. Na posvetu v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Slovenske tiskovne agencije (STA) so svoje poglede na trenutno gospodarsko situacijo Slovenije in prihodnji razvoj države soočili predstavniki političnih strank, gospodarstveniki in ekonomski strokovnjaki

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) pozdravljata sprejem nove podporne sheme za pomoč elektro intenzivni industriji. »Sprejem Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKEP), za kar smo si na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že dolgo prizadevali, je bil za pomemben del industrije težko pričakovan in ga zato zelo pozdravljamo,« je dan po sprejetju zakona v Državnem zboru poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal

Tradicionalna strokovna konferenca Dan najboljše prakse bo že 14. leto zapored potekala na Gospodarski zbornici Slovenije in v ospredje ponovno postavila izmenjavo dobrih praks. V četrtek, 29. januarja 2026, boste lahko prisluhnili navdihujočim predavanjem strokovnjakov s področja digitalizacije, podatkovne analitike in umetne inteligence ter spremljali okroglo mizo z vodilnimi predstavniki industrije.

"Ko GZS dela za podjetja, v resnici dela za ljudi. S podporo rasti podjetjem imajo zaposleni stabilna delovna mesta, boljše možnosti razvoja, višje prihodke in varnejšo prihodnost. Posredno s tem podpira tudi njihove družine in krepi njihova gospodinjstva. Podjetja pa pomembno podpirajo tudi športne, kulturne in humanitarne organizacije ter dejavnosti v lokalnih skupnostih. Zato je vlaganje v podjetja posredno vlaganje v širšo družbo," je povedala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Gospodarski krog se zaveda nujnosti oblikovanja stabilnih in razvojno usmerjenih politik, ki bodo krepile konkurenčnost Slovenije in izboljšale kakovost življenja. Gospodarstvo namreč pričakuje odgovornost, jasne odločitve in partnerstvo med politiko in gospodarstvom, ki presega posamezne mandate. Prav s tem namenom je na današnjem dogodku gostil predstavnike političnih strank z ustrezno podporo v javnomnenjskih raziskavah. Skupaj so naslovili ključna razvojna vprašanja Slovenije, ki so dolgoročno pomembna za gospodarstvo in družbo – davčno politiko kot temelj konkurenčnega poslovnega okolja, demografske izzive in zdravstvo, infrastrukturo kot hrbtenico razvoja in investicij ter razvojni potencial Slovenije, ki ga je mogoče doseči z jasnimi, predvidljivimi in ambicioznimi politikami.

»Sprejem Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKEP) na Vladi RS, za kar smo si na GZS že dolgo prizadevali, je bila za pomemben del industrije težko pričakovan in ga zato zelo pozdravljamo. Pomoč v obliki delne subvencije cene električne energije bo pomemben korak k zagotavljanju stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za podjetja iz sektorjev z visoko porabo električne energije. Ta podjetja so namreč hrbtenica slovenskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči, in končno zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Gospodarska zbornica Slovenije za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki pa bo predvsem posledica statistične razlike z nizko rastjo v lanskem letu. »Če želimo, da podjetja v Sloveniji razvojno zadihajo s polnimi pljuči, dosežejo višjo produktivnost in dodano vrednost, s tem pa tudi zaposlenim lažje zagotovijo višje plače in socialne in druge storitve države, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih. Sprejeti pa bomo morali tudi nov gospodarski razvojni program na ravni države, ki ne bo vključeval le manjših kozmetičnih popravkov poslovnega okolja, ampak ključne ukrepe, ki bodo imeli pomemben pozitiven sistemski vpliv na razvoj ključnih gospodarskih panog Slovenije,« je na novinarski konferenci poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Politične stranke je pozvala, da v kar največji meri vključijo predloge iz gospodarskega programa GZS Made in Slovenia 2035 v svoje politične programe in nato v koalicijsko pogodbo novo imenovane vlade.

»Evropska komisija in države članice evro območja so Sloveniji že izdale opozorilo, da bi lahko bil slovenski proračun za 2026 v neskladju z EU-fiskalnimi pravili. Sedanja napoved dviga minimalne plače, kot jo je v četrtek predlagal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi dodatno negativno vplivala na javne finance,« je prepričan glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

»Z izvajanjem gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki vključuje predloge 88 ukrepov na 9 področjih, bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu; povečali slovenski BDP za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024; prispevali dodatni 2 odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55.000 delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,«

»Gospodarski program ‘Made in Slovenia 2035’, ki je nastajal osem mesecev in pri katerem je sodelovalo prek 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov, odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. Za dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo mora država zagotoviti podporno okolje z ustreznimi sistemskimi in sektorskimi ukrepi ter del finančnih sredstev za transformacijo slovenskega gospodarstva. Predlagamo 88 ukrepov na devetih področjih od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov, ter dajemo strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti,« je ob predstavitvi programa, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj z gospodarstvom, dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.

»Tri mesece je od sprejema Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Tedaj smo na GZS pozvali vlado, da aktivira zakonsko predviden mehanizem, ki bo podjetjem, ki so zaradi gospodarske situacije v težavah, omogočal koriščenje ukrepa delnega povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa. To je nujno za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest. A ukrep še vedno ni aktiviran,« opozarja glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

Konferenca »Kam pluje naša okoljska barka?«, ki bo 16. in 17. oktobra 2025 v Rimskih termah je odlična poslovna priložnost za predstavitev podjetij.

Na nocojšnji slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju smo že triindvajsetič podelili nacionalna priznanja GZS za najboljše inovacije. Ta predstavljajo najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji.

Gospodarska zbornica Slovenije ponovno išče najboljše med najboljšimi – vodilne posameznike, ki s svojim delom pomembno prispevajo k uspehu podjetja in razvoju slovenskega gospodarstva. Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jo podeljujemo že od leta 1968, priznava izjemno poslovno vodenje, inovativnost in trajnostni razvoj.

V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v slovenskem gospodarstvu na 17. mesto izmed 19. držav EU, saj je padec BDP v prvem četrtletju izničil rast v drugem. »Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest. Zato ponovno izpostavlja nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) sta na skupni novinarski konferenci predstavili kratkoročne možnosti za znižanje stroškov električne energije največjim porabnikom v energetsko intenzivni industriji.

S 1. julijem 2025 se za obdobje od julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za to obdobje začnejo zbirati tudi prispevki za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevanju: prispevek za OZDO), poleg ostalih že uveljavljenih prispevkov za socialno varnost.

Dodatek št. 9 h Kolektivni pogodbi dejavnosti kovinskih materialov in livar Slovenije.

Na GZS pozdravljamo nekatere spremembe, ki jih je prinesla novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), za katere se je GZS tvorno prizadevala.

Evropska komisija je že maja napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, pred dnevi jo je Banka Slovenije znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Na danes objavljeni lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija zadržala svojo lansko uvrstitev na 46. mestu.

Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2024 in Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2024.

V Uradnem listu RS, št. 24/2025 z dne 08. 04. 2025, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), s katerim se je vsaj delno sledilo pozivom na odpravo administrativne obremenjenosti in težav podjetij v praksi.

24. Okoljski dan gospodarstva z naslovom Labirint zelenega prehoda, ki bo 4. junija 2025, Kongresni center Brdo pri Kranja, Dvorana Grandis.

Še posebej v času geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma je ključno izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, poudarjajo predsedniki in predsednici članic Gospodarskega kroga. Priložnosti vidijo v izvedbi ključnih strukturnih reform. Do konca mandata vlado pozivajo k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu, vključno z ustreznejšimi rešitvami glede izvajanja dolgotrajne oskrbe in čezmejnega opravljanja storitev. Pozivajo k odpravi birokratskih ovir in k okrepljenim vlaganjem v raziskave in razvoj, umetno inteligenco, digitalizacijo in zeleni prehod. Zavzemajo se za razvoj solastništva zaposlenih in fleksibilnejši trg dela.

Na nocojšnji slovesni podelitvi v Cankarjevem domu smo podelili že 57. Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Nova zakonodaja prinaša spremembe pri pripravi letnih poročil, ki jih je treba oddati najkasneje do 31. marca 2025. Seznanili se boste tudi z bistvenimi novostmi Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in Uredbe o odpadkih, ter njihovim vplivom na vaše obveznosti pri ravnanju z odpadki. Izobraževanje bo potekalo preko spletne platforme ZOOM, 12.3.2025 ob 12.30h do 13.30h

Na Gospodarski zbornici Slovenije in njenih 13 regijskih gospodarskih zbornicah so odprli že 23. razpis za najboljše inovacije na nacionalnem nivoju. Razpis GZS za inovacije je največji in najbolj priznan in prepoznan način nagrajevanja inovativnosti slovenskega gospodarstva. Na regijskem nivoju podeljujejo priznanja že 29 let.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že večkrat pozvala k takojšnji zamrznitvi novega sistema omrežnin ter k njegovi koreniti spremembi. Agencija za energijo bi morala spremeniti sistem omrežnin (trajanje časovnih blokov in stroškovna diferenciacija, ki bo omogočalo prilagoditev, postopno zviševanje tarifnih postavk ipd.) tako, da bo tudi gospodarskim subjektom omogočal prilagoditve njihove energetske porabe, ter uvesti večletno prehodno obdobje, v katerem se bodo poslovni odjemalci lahko ustrezno prilagodili.

Geološki zavod Slovenije je, v skladu z določili Uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami, zadolžen za pripravo Predloga nacionalnega programa za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine (v nadaljevanju: program NRP)

Objavljamo Dodatek št. 8 h Kolektivni pogodbi dejavnosti kovinskih materialov in livar Slovenije, ki je bil dne 23.12.2024 objavljen v Uradnem listu Slovenije št. 110.

Svet se pomembno spreminja. Največje gospodarske in vojaške velesile med seboj merijo moči. Priča smo različnim trgovinskim ukrepom, omejevanju trgovanja s surovinami in materiali, energijo in prehranskimi proizvodi vse pogosteje postajajo orodje za doseganje drugih strateških ciljev velesil.

Brdo pri Kranju, 27. november 2024 – Obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije in s tem temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo prek 450 udeležencev že 19. Vrha slovenskega gospodarstva.

Uporaba AI v gospodarstvu je hkrati evolucijska in revolucionarna, saj prinaša tako postopne izboljšave kot tudi prelomne spremembe

Ob zadnjih odkritjih dejanskih povišanj stroškov omrežnin tudi delodajalske organizacije pozivajo Vlado RS in Državni zbor k razveljavitvi oziroma pomembni spremembi novega sistema omrežnin, v tem času pa predlagajo podaljšanje prehodnega obdobja. Nov sistem omrežnin bi najbolj prizadel industrijo materialov, ki je energetsko intenzivna industrija, vendar zagotavlja ključne materiale za ostale gospodarske panoge. Reprezentativne delodajalske organizacije opozarjajo, da lahko imajo cenovni pritiski energentov na industrijo materialov dolgoročne negativne posledice na druga podjetja, ki koristijo primarne materiale v svoji proizvodnji. Poleg tega pa sama metodologija ni skladna z veljavno zakonodajo, vprašljiva pa je tudi njena izvedba v praksi.

Zaradi hitrejšega prenosa umetne inteligence v prakso je bila ustanovljena pobuda AI4SI (AI za Slovenijo). Njeno temeljno poslanstvo je širjenje in spodbujanje dobrih praks uvajanja umetne inteligence v podjetja z izobraževanji, strokovnimi dogodki, priročniki in drugimi oblikami sodelovanja s podjetji, pojasnjuje direktor družbe CREAPLUS Mitja Trampuž, ki je tudi predsednik pobude AI4SI.

»Interventni zakon vsebinsko ni dovolj premišljen, zato tudi ni zrel za sprejem. Manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri ,« je komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo.

V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes že dvaindvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Rdeča nit letošnje podelitve je bila »Izbrali smo trajnost«. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv.

Zeleni prehod in doseganje trajnostnih ciljev na eni strani ter pomanjkanje kapacitet za energetsko izrabo odpadkov na drugi strani, kujeta realnost, ki postavlja pred izziv vse deležnike verige krožnega gospodarstva. Na videz izključujoča, pa vendarle tesno povezana – celovit sistem ravnanja z odpadki je namreč izrednega pomena pri doseganju trajnostnih zavez, s tem pa razvoj, napredek ter skupno družbeno dobro.

Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2024. Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije se od leta 1968 podeljuje kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev, ki odločilno vplivajo na splošni ugled gospodarskih subjektov.

GZS je kot odgovorna delodajalska organizacija že aprila 2020 zavzela stališče, kot odgovor evropski instituciji Eurofound, v katerem je prepoznala upravljanje delovnega časa in počitka kot pomembno povezavo med zagotavljanjem varnosti in zdravja ter produktivnostjo zaposlenih. Zavzela je tudi stališče, da je pravice do odklopa legitimna, vendar naj podrobnosti ureja dogovor med socialnimi partnerji v kolektivnih pogodbah dejavnosti in pri delodajalcih.

Informaciji na podlagi zbirnih statističnih podatkov prikazujeta rezultate za leto 2023 za družbe in podjetnike ter sta lahko koristen vir podatkov za analizo gospodarskega stanja in za načrtovanje ter spremljanje uresničevanja tekočih gospodarskih politik.

Osnutek podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, je sicer za gospodarstvo bolj sprejemljiv kot je bil osnutek v javni obravnavi jeseni lani. Kljub temu vsebuje nekatere nejasnosti, ki bi lahko ogrozile družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je potrebno pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje. Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena.

»V GZS – Združenju za informatiko in telekomunikacije smo analizirali letošnje Poročilo digitalnega desetletja za leto 2024, ki ga je objavila Evropska komisija. Splošna ugotovitev je, da je stanje za Slovenijo alarmantno. Slovenija v zadnjih dveh letih nazaduje na področju digitalizacije in je padla pod povprečje EU – po naši oceni smo na 17. mestu! Še leta 2022 smo bili na 11. mestu, torej nad povprečjem EU ter s pozitivnim trendom. Glede na to, da na področju digitalizacije EU zaostaja za ZDA, je slovenski zaostanek za povprečjem EU toliko bolj zaskrbljujoč,« opozarja mag. Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.

Ljubljana, 28. junija (STA) - Socialni partnerji so po seji ESS, prvi po skoraj letu dni, izrazili zadovoljstvo ob zagonu socialnega dialoga. Potem ko so podpisali deklaracijo o spoštovanju socialnega dialoga, so se med drugim lotili ukrepov v zdravstvu, davčnih sprememb in sprememb zakona o evidencah delovnega časa. Za vsa tri področja so ustanovili posebne delovne skupine.

»Čeprav sedanji NEPN obravnava obdobje do leta 2030, bi bilo s strani vseh nas neodgovorno do prihodnjih generacij, v kolikor se ne bi v tem dokumentu opredelili tudi do potreb in projekcij, ki presegajo trenutno desetletje. Strateške odločitve in investicije, ki jih snujemo danes, bodo imele dolgoročen učinek, česar ne moremo opravičevati z birokratsko določenimi roki. Res je, tehnologija hitro napreduje in težko je napovedati rešitve, ki bodo na voljo čez deset let, lahko pa na podlagi dosedanjih izkušenj, znanja in vedenja izberemo pot, ki na področju energetike temelji na diverzifikaciji tveganj,« je zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal v dopisu, ki je spremljal dokumentacijo, s katero se je Gospodarska zbornica Slovenije v roku, ki ga predvideva postopek posvetovanja z javnostjo, odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN. Dokument mora obravnavati še vlada in ga predvidoma jeseni poslati v Bruselj.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo odločitev Sveta Agencije za energijo, da se začetek uporabe prenove obračuna omrežnine prestavi s 1. julija na 1. oktober 2024. To smo svetu agencije predlagali že pred meseci, potem ko smo na podlagi lastne analize ugotovili, da bi bile nekatere uporabniške skupine izpostavljene izrazitemu, tudi več stoodstotnemu povišanju omrežnin. Vendar trimesečni zamik nikakor ni dovolj.