Konferenca »Kam pluje naša okoljska barka?«, ki bo 16. in 17. oktobra 2025 v Rimskih termah je odlična poslovna priložnost za predstavitev podjetij.

Na nocojšnji slovesni podelitvi na Brdu pri Kranju smo že triindvajsetič podelili nacionalna priznanja GZS za najboljše inovacije. Ta predstavljajo najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji.

Gospodarska zbornica Slovenije ponovno išče najboljše med najboljšimi – vodilne posameznike, ki s svojim delom pomembno prispevajo k uspehu podjetja in razvoju slovenskega gospodarstva. Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jo podeljujemo že od leta 1968, priznava izjemno poslovno vodenje, inovativnost in trajnostni razvoj.

V prvi polovici leta je bila gospodarska dinamika v slovenskem gospodarstvu na 17. mesto izmed 19. držav EU, saj je padec BDP v prvem četrtletju izničil rast v drugem. »Po prvem četrtletju, ko smo beležili padec gospodarske rasti, bi morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati,« je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in zaščito delovnih mest. Zato ponovno izpostavlja nujnost davčne razbremenitve stroškov dela ter aktivacije ukrepa skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Energetska zbornica Slovenije (EZS) sta na skupni novinarski konferenci predstavili kratkoročne možnosti za znižanje stroškov električne energije največjim porabnikom v energetsko intenzivni industriji.

S 1. julijem 2025 se za obdobje od julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za to obdobje začnejo zbirati tudi prispevki za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljevanju: prispevek za OZDO), poleg ostalih že uveljavljenih prispevkov za socialno varnost.

Dodatek št. 9 h Kolektivni pogodbi dejavnosti kovinskih materialov in livar Slovenije.

Na GZS pozdravljamo nekatere spremembe, ki jih je prinesla novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), za katere se je GZS tvorno prizadevala.

Evropska komisija je že maja napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, pred dnevi jo je Banka Slovenije znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Na danes objavljeni lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija zadržala svojo lansko uvrstitev na 46. mestu.

Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2024 in Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2024.

V Uradnem listu RS, št. 24/2025 z dne 08. 04. 2025, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), s katerim se je vsaj delno sledilo pozivom na odpravo administrativne obremenjenosti in težav podjetij v praksi.

24. Okoljski dan gospodarstva z naslovom Labirint zelenega prehoda, ki bo 4. junija 2025, Kongresni center Brdo pri Kranja, Dvorana Grandis.

Še posebej v času geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma je ključno izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, poudarjajo predsedniki in predsednici članic Gospodarskega kroga. Priložnosti vidijo v izvedbi ključnih strukturnih reform. Do konca mandata vlado pozivajo k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu, vključno z ustreznejšimi rešitvami glede izvajanja dolgotrajne oskrbe in čezmejnega opravljanja storitev. Pozivajo k odpravi birokratskih ovir in k okrepljenim vlaganjem v raziskave in razvoj, umetno inteligenco, digitalizacijo in zeleni prehod. Zavzemajo se za razvoj solastništva zaposlenih in fleksibilnejši trg dela.

Na nocojšnji slovesni podelitvi v Cankarjevem domu smo podelili že 57. Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Nova zakonodaja prinaša spremembe pri pripravi letnih poročil, ki jih je treba oddati najkasneje do 31. marca 2025. Seznanili se boste tudi z bistvenimi novostmi Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in Uredbe o odpadkih, ter njihovim vplivom na vaše obveznosti pri ravnanju z odpadki. Izobraževanje bo potekalo preko spletne platforme ZOOM, 12.3.2025 ob 12.30h do 13.30h

Na Gospodarski zbornici Slovenije in njenih 13 regijskih gospodarskih zbornicah so odprli že 23. razpis za najboljše inovacije na nacionalnem nivoju. Razpis GZS za inovacije je največji in najbolj priznan in prepoznan način nagrajevanja inovativnosti slovenskega gospodarstva. Na regijskem nivoju podeljujejo priznanja že 29 let.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že večkrat pozvala k takojšnji zamrznitvi novega sistema omrežnin ter k njegovi koreniti spremembi. Agencija za energijo bi morala spremeniti sistem omrežnin (trajanje časovnih blokov in stroškovna diferenciacija, ki bo omogočalo prilagoditev, postopno zviševanje tarifnih postavk ipd.) tako, da bo tudi gospodarskim subjektom omogočal prilagoditve njihove energetske porabe, ter uvesti večletno prehodno obdobje, v katerem se bodo poslovni odjemalci lahko ustrezno prilagodili.

Geološki zavod Slovenije je, v skladu z določili Uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami, zadolžen za pripravo Predloga nacionalnega programa za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine (v nadaljevanju: program NRP)

Objavljamo Dodatek št. 8 h Kolektivni pogodbi dejavnosti kovinskih materialov in livar Slovenije, ki je bil dne 23.12.2024 objavljen v Uradnem listu Slovenije št. 110.

Svet se pomembno spreminja. Največje gospodarske in vojaške velesile med seboj merijo moči. Priča smo različnim trgovinskim ukrepom, omejevanju trgovanja s surovinami in materiali, energijo in prehranskimi proizvodi vse pogosteje postajajo orodje za doseganje drugih strateških ciljev velesil.

Brdo pri Kranju, 27. november 2024 – Obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije in s tem temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo prek 450 udeležencev že 19. Vrha slovenskega gospodarstva.

Uporaba AI v gospodarstvu je hkrati evolucijska in revolucionarna, saj prinaša tako postopne izboljšave kot tudi prelomne spremembe

Ob zadnjih odkritjih dejanskih povišanj stroškov omrežnin tudi delodajalske organizacije pozivajo Vlado RS in Državni zbor k razveljavitvi oziroma pomembni spremembi novega sistema omrežnin, v tem času pa predlagajo podaljšanje prehodnega obdobja. Nov sistem omrežnin bi najbolj prizadel industrijo materialov, ki je energetsko intenzivna industrija, vendar zagotavlja ključne materiale za ostale gospodarske panoge. Reprezentativne delodajalske organizacije opozarjajo, da lahko imajo cenovni pritiski energentov na industrijo materialov dolgoročne negativne posledice na druga podjetja, ki koristijo primarne materiale v svoji proizvodnji. Poleg tega pa sama metodologija ni skladna z veljavno zakonodajo, vprašljiva pa je tudi njena izvedba v praksi.

Zaradi hitrejšega prenosa umetne inteligence v prakso je bila ustanovljena pobuda AI4SI (AI za Slovenijo). Njeno temeljno poslanstvo je širjenje in spodbujanje dobrih praks uvajanja umetne inteligence v podjetja z izobraževanji, strokovnimi dogodki, priročniki in drugimi oblikami sodelovanja s podjetji, pojasnjuje direktor družbe CREAPLUS Mitja Trampuž, ki je tudi predsednik pobude AI4SI.

»Interventni zakon vsebinsko ni dovolj premišljen, zato tudi ni zrel za sprejem. Manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri ,« je komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo.

V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes že dvaindvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Rdeča nit letošnje podelitve je bila »Izbrali smo trajnost«. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv.

Zeleni prehod in doseganje trajnostnih ciljev na eni strani ter pomanjkanje kapacitet za energetsko izrabo odpadkov na drugi strani, kujeta realnost, ki postavlja pred izziv vse deležnike verige krožnega gospodarstva. Na videz izključujoča, pa vendarle tesno povezana – celovit sistem ravnanja z odpadki je namreč izrednega pomena pri doseganju trajnostnih zavez, s tem pa razvoj, napredek ter skupno družbeno dobro.

Gospodarska zbornica Slovenije razpisuje Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2024. Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije se od leta 1968 podeljuje kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju poslovnih in razvojnih ciljev, ki odločilno vplivajo na splošni ugled gospodarskih subjektov.

GZS je kot odgovorna delodajalska organizacija že aprila 2020 zavzela stališče, kot odgovor evropski instituciji Eurofound, v katerem je prepoznala upravljanje delovnega časa in počitka kot pomembno povezavo med zagotavljanjem varnosti in zdravja ter produktivnostjo zaposlenih. Zavzela je tudi stališče, da je pravice do odklopa legitimna, vendar naj podrobnosti ureja dogovor med socialnimi partnerji v kolektivnih pogodbah dejavnosti in pri delodajalcih.

Informaciji na podlagi zbirnih statističnih podatkov prikazujeta rezultate za leto 2023 za družbe in podjetnike ter sta lahko koristen vir podatkov za analizo gospodarskega stanja in za načrtovanje ter spremljanje uresničevanja tekočih gospodarskih politik.

Osnutek podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, je sicer za gospodarstvo bolj sprejemljiv kot je bil osnutek v javni obravnavi jeseni lani. Kljub temu vsebuje nekatere nejasnosti, ki bi lahko ogrozile družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je potrebno pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje. Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena.

»V GZS – Združenju za informatiko in telekomunikacije smo analizirali letošnje Poročilo digitalnega desetletja za leto 2024, ki ga je objavila Evropska komisija. Splošna ugotovitev je, da je stanje za Slovenijo alarmantno. Slovenija v zadnjih dveh letih nazaduje na področju digitalizacije in je padla pod povprečje EU – po naši oceni smo na 17. mestu! Še leta 2022 smo bili na 11. mestu, torej nad povprečjem EU ter s pozitivnim trendom. Glede na to, da na področju digitalizacije EU zaostaja za ZDA, je slovenski zaostanek za povprečjem EU toliko bolj zaskrbljujoč,« opozarja mag. Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.

Ljubljana, 28. junija (STA) - Socialni partnerji so po seji ESS, prvi po skoraj letu dni, izrazili zadovoljstvo ob zagonu socialnega dialoga. Potem ko so podpisali deklaracijo o spoštovanju socialnega dialoga, so se med drugim lotili ukrepov v zdravstvu, davčnih sprememb in sprememb zakona o evidencah delovnega časa. Za vsa tri področja so ustanovili posebne delovne skupine.

»Čeprav sedanji NEPN obravnava obdobje do leta 2030, bi bilo s strani vseh nas neodgovorno do prihodnjih generacij, v kolikor se ne bi v tem dokumentu opredelili tudi do potreb in projekcij, ki presegajo trenutno desetletje. Strateške odločitve in investicije, ki jih snujemo danes, bodo imele dolgoročen učinek, česar ne moremo opravičevati z birokratsko določenimi roki. Res je, tehnologija hitro napreduje in težko je napovedati rešitve, ki bodo na voljo čez deset let, lahko pa na podlagi dosedanjih izkušenj, znanja in vedenja izberemo pot, ki na področju energetike temelji na diverzifikaciji tveganj,« je zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal v dopisu, ki je spremljal dokumentacijo, s katero se je Gospodarska zbornica Slovenije v roku, ki ga predvideva postopek posvetovanja z javnostjo, odzvala na zadnjo verzijo posodobitve NEPN. Dokument mora obravnavati še vlada in ga predvidoma jeseni poslati v Bruselj.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo odločitev Sveta Agencije za energijo, da se začetek uporabe prenove obračuna omrežnine prestavi s 1. julija na 1. oktober 2024. To smo svetu agencije predlagali že pred meseci, potem ko smo na podlagi lastne analize ugotovili, da bi bile nekatere uporabniške skupine izpostavljene izrazitemu, tudi več stoodstotnemu povišanju omrežnin. Vendar trimesečni zamik nikakor ni dovolj.

Reprezentativne delodajalske organizacije (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) izražamo podporo projektu izgradnje nove jedrske elektrarne JEK 2. Energetska kriza je s skokovitim porastom in nihanjem cen električne energije razgalila odvisnost in ranljivost energetske oskrbe. In to v času, ko stremimo k povečanju čistih energetskih virov in zelenemu ter digitalnem prehodu.

V medijih smo zasledili več prispevkov, ki enostransko povzemajo zapisnik 112. redne seje sveta Agencije za energijo, ki je potekala 23. aprila 2024. Na GZS ocenjujemo, da je potrebno na nekatere navedbe iz zapisnika, dostopnega širši javnosti, odgovoriti, predvsem na očitke zbornici, da ni želela posredovati podatkov.

»Poslovno okolje v Sloveniji zaenkrat ni privlačno za startup podjetja. Številni zakoni ne upoštevajo specifike teh podjetij, zato jih omejujejo v rasti. Zaradi tega uspešna podjetja pogosto selijo svoj sedež v tujino, kar negativno vpliva na davčne prihodke Slovenije. Na GZS zato pozdravljamo izhodišča za slovensko startup strategijo in smo zadovoljni, da je bila večina naših predlogov upoštevanih,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Vendar izpostavlja, da nas pravo delo šele čaka, saj je potrebno spremeniti vrsto zakonov, če želimo cilje iz strategije dejansko doseči do leta 2030, kot so si zadali na MGTŠ.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Enrico Letta je v svojem poročilu z naslovom ‘Much more than a Market’ pravilno zapisal, da je prišel trenutek, ko moramo vsi skupaj delovati v smeri krepitve enotnega trga, kar bo okrepilo moč Evropske unije. Vključuje številna opozorila in predloge, na katere že vrsto leto opozarja tudi GZS.« Na globalnem ekonomskem trgu mora EU ohraniti svoj položaj oblikovalca trendov, postavljavca standardov, gonilne sile prihodnjih inovacij in rasti ter promotorja novih industrijskih tehnologij. Le tako bo lahko še naprej držala stik z ameriškimi in azijskimi tekmeci.

Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) in Slovenski podjetniški sklad (SPS) bosta v sodelovanju z gospodarskim ministrstvom do konca leta omogočila preko 512 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov za tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in omilitev kriznih okoliščin.

Glavni cilj predloga je, da bi se prepovedalo dajanje vsakršnih proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg EU, onemogočanje njihove dostopnosti na trgu EU in njihov izvoz iz EU. Z namenom lažjega izvajanja Uredbe bo Evropska komisija vzpostavila podatkovno zbirko s preverljivimi in redno posodobljenimi informacijami o tveganjih prisilnega dela, vključno s poročili mednarodnih organizacij (npr. Mednarodna organizacija dela).

V okviru aktivnosti stebra I – konkurenčno poslovno okolje, vas obveščamo, da Evropska komisija pripravlja poročilo o uporabi MSP testa na nacionalni ravni v državah članicah. Z namenom pridobitve mnenj in pripomb o MSP testu na nacionalnih ravneh je pripravljena anketo, s katero želi s strani držav članic in nacionalnih organizacij, ki zastopajo MSPje, pridobiti mnenja o uporabi in izvajanju nacionalnih MSP testov

»Uspešno voditi zaposlene, sodelovati s poslovnimi partnerji, razvijati razvojne priložnosti, iskati tržne priložnosti, izogibati se nastalim oviram, se prilagajati in pri tem zagotavljati stalno rast - to je umetnost! Znotraj te umetnosti pa je najpomembnejša umetnost obvladovanja samega sebe, tako čustveno kot tudi strokovno. Ljudje smo radi soustvarjalci nekega razvoja in vodja mora povezovati svoje ekipe tako, da se člani ekipe počutijo pomembni in sproščeni pri svojem delu. Hkrati pa mora dati priložnosti vsem udeležencem, da ponotranjijo skupne cilje in najdejo svojo vlogo v zmagovalni ekipi. To je umetnost,« je poudaril Martin Novšak, predsednik Komisija za Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Evropska komisija je danes 27.2.2024 predstavila industrijsko strategijo za napredne materiale, s katero želi evropskim podjetjem omogočiti vodilni položaj v sektorju, ključnem za zeleni in digitalni prehod.

V skladu z Uredbo o odpadkih morajo izvirni povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci obdelave odpadkov najpozneje do 31. marca 2024 z uporabo aplikacije IS-Odpadki predložiti poročila o odpadkih za leto 2023.

V okviru aktivnosti stebra I – konkurenčno poslovno okolje, vas obveščamo, da je Evropska komisija objavila poziv k predložitvi mnenj o uporabi Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Poziv je objavila v okviru prizadevanj za pripravo poročila o oceni in pregledu GDPR.

Novembrski desezonirani podatki o ravni industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so bili precej dobri in so povezani tudi z predhodno krepitvijo poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih.

V skladu s sklepom meddržavne komisije o izvajanju Sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji je od 8. januarja 2024 v postopkih zaposlovanja delavcev iz BiH obvezna uporaba dvojezičnih pogodb o zaposlitvi, ki jih skleneta delavec in delodajalec.

Vljudno vabljeni na spletni seminar na katerem bodo natančno in predvsem praktično predstavljene vse spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D). Kakšne so novosti, kako jih implementirati v praksi in kako te novosti vplivajo na ostale pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter na že vzpostavljene kadrovske sisteme. Na seminarju bo odgovorjeno tudi na vsa vaša konkretna vprašanja.