Vladni urad kar za petino bolj optimističen od mednarodnih inštitucij. Današnja pomladanska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj zbuja dvom v kredibilnost le-te. Gospodarska rast v letošnjem letu naj bi po njihovih ocenah porasla kar za 3,6 % in naslednje leto za 3,2 %. Za primerjavo: nedavna napoved IMF in Evropske komisije je pri 3 odstotkih.

Aneks k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije, ki ga v skladu z veljavnimi predpisi sklepata stranki: – Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za nekovine, – Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kemijo, kot predstavnika delodajalcev in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, kot predstavnik delojemalcev.

Demografija in počasna rast celotne produktivnosti naj bi omejili našo prihodnjo rast med 1,75 in 2 %. To je le eden od podatkov, ki resno opozarjajo na nujnost hitrejše izvedbe reform tudi po mnenju Analitike GZS.

Ljubljana, 6. marca 2017 – 6 gospodarstvenikov iz 5 slovenskih regij / 4 dejavnosti je danes prejelo Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je nagrado podelila že 49-ič kot priznanje gospodarstvenikom za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja.

Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Slovensko gospodarstvo je neodtujljivo vezano na evropsko. Ker je v tem trenutku iluzorno pričakovati poglabljanje sodelovanja, bi v primeru interesa večjih članic o več sodelovanja (scenarij 3) Slovenija morala biti del te iniciative.«

Prva ocena gospodarske rast v višini 2,5 % v celotnem lanskem letu je skladna z našimi pričakovanji iz jesenske napovedi. Napovedovali smo 2,3-odstotno rast. Končni podatki so lahko še nekaj let kasneje predmet revizije. Vsekakor pa na podlagi anketnih zaznav o mnenju gospodinjstev ljudje to rast občutijo.

Breme prednostnega dispečiranja bo v večini ponovno nosilo gospodarstvo, 25 % pa gospodinjstva. En evro na gospodinjstvo mesečno v podjetjih pomeni tudi do nekaj 100.000 € dodatnih stroškov letno. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že leta opozarjamo, da nesmotrna politika na področju energetike pomeni višje račune za gospodinjstva in gospodarstvo, in to kljub temu, da je trenutna cena električne energije na mednarodnih borzah nizka. Takšna politika se zelo pozna na računih odjemalcev, ki zaradi obremenitev električne energije in drugih energentov z dajatvami, davki in prispevki, postajajo čedalje višji.

Sredi februarja bo znan odziv Vlade RS na priporočila iz DigitAgende, sporočajo z ministrstva za javno upravo, ki koordinira predloge za izboljšanje poslovnega okolja in višjo konkurenčnost. Kot je znano, smo DigitAgendo s priporočili za digitalizacijo gospodarstva obravnavali novembra na Vrhu slovenskega gospodarstva.

Odziv ZSSS na Belo knjigo je v nasprotju z interesi slovenskih davkoplačevalcev. Dodatna milijarda evrov za pokojnine in invalidnine bi nas pripeljala na prvo mesto v EU po višini teh izdatkov. To bi popolnoma zadušilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v Višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Dvig minimalne plače bi lahko privedel do povečanja števila brezposelnih, upočasnitve zaposlovanja predvsem v storitvenem sektorju, povečanja dela na črno in nadaljnje prekarizacije. Vprašanje uskladitve minimalne plače za leto 2017 bo tema na petkovi seji ESS (20.1.2017). Kazalniki za določanje višine minimalne plače so rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarska rast in zaposlenost, pri čemer minimalno uskladitev predstavlja decembrska rast cen, ki je bila lansko leto pozitivna (+0,5 %).