V lanskem letu Zbornici komunalnega gospodarstva z ministrstvom za okolje in prostor ni uspelo uskladiti novega zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, katerega osnutek je potreben celovite prevetritve. Ministrstvo je zakon pripravljalo brez vključitve reprezentativnih občinskih združenj ter Zbornice komunalnega gospodarstva.

Energetska kriza in neučinkovita pomoč znižujeta konkurenčnost slovenskega gospodarstva znotraj EU, še posebej pa v svetovnem merilu. Rezultati v marcu izvedene ankete GZS so zaskrbljujoči. Tretjina anketiranih podjetij navaja, da je primorana zmanjševati obseg svojega poslovanja ali celo odpuščati. O selitvi proizvodnje resno razmišlja 7 % anketiranih, nekaj podjetij, ki imajo to možnost, je del proizvodnje že preselilo. Obstoj podjetja je ogrožen že pri šestini vprašanih podjetij. 70 % anketiranih je pritrdilo, da bo energetska kriza upočasnila ali celo zaustavila investicijske načrte. Preberite več v članku, objavljenem v aprilski številki revije Glas gospodarstva.

Za celovito dokončno ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav je nujno, da je rešitev dolgoročna in zadovoljuje okoljske, podnebne, tehnične in ekonomske vidike, pa tudi, da je družbeno sprejemljiva. Prav tako bi morali kot država poskrbeti za samozadostnost za ves mulj, ki nastane pri nas, pravi izr. prof. dr. Filip Kokalj, prodekan za infrastrukturo in sodelovanje z okoljem na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Članek je objavljen v aprilski številki revije Glas gospodarstva.

Odpadke, ki ostajajo po mehansko-biološki predelavi, zdaj drago odvažamo. S sežigalnico odpadkov bi odgovorno poskrbeli zanje ter imeli od njih več koristi, pravi tehnični direktor Energetike Ljubljana dr. Marko Agrež v intervjuju za aprilsko številko revije Glas gospodarstva. Med prednostmi sežigalnice izpostavlja prihranke, ker bi za odpadke poskrbeli doma, ter proizvodnjo toplote za oskrbo uporabnikov, priključenih na daljinsko ogrevanje Ljubljane.

Tuje države s svojim protekcionizmom naredijo vse, da tujim ponudnikom čim bolj omejijo možnosti, da bi se odločili za delo na njihovih trgih. Podobno bi morala ravnati tudi Slovenija. Državljani kot davkoplačevalci zaradi tega ne bi bili na slabšem, ker naši gradbinci nikakor niso bistveno dražji kot tujci, kvečjemu obratno. Pri podjetjih iz držav zunaj EU, recimo s Kitajske in iz Turčije, ki jih nekateri pri nas zelo čislajo, moramo vedeti, da prihajajo na slovenski trg z dumpinškimi cenami zato, ker za njimi stoji država, pravi Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Članek je objavljen v marčevski številki revije Glas gospodarstva.