Novice


Arhiv: ALI JE PREHRANSKA VARNOST SLOVENCEV OGROŽENA?

Ljubljana, 3. april 2019 – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, je danes predstavila pomisleke o osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike. Po ocenah GZS-ZKŽP bi imelo tovrstno sprejetje zakona negativne posledice na konkurenčnost slovenskega kmetijstva in posledično prehransko varnost Slovenk in Slovencev.

Pred kratkim je bil v javno obravnavo vložen osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju kmetijske zemljiške politike (v nadaljevanju Zakon). Z osnutkom Zakona se predlaga sprememba treh zakonov s področja zemljiške politike: Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Osnutek Zakona med drugim predvideva, da se ob prvem poteku zakupne pogodbe kmetijskih zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju Sklad) zakupna pogodba ne podaljša za 5 % zemljišč, če so predmet zakupa kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije v skupnem obsegu več kot 100 ha in teh 5 % predstavlja najmanj 20 ha zemljišč (ob drugem poteku zakupne pogodbe 7 % in ob tretjem poteku zakupne pogodbe 10 % zemljišč). Za večino slovenskih kmetijskih podjetij, ki najemajo kmetijska zemljišča pri Skladu, bi to med drugim predstavlja resno grožnjo njihovemu delovanju ter posledično prehranski varnosti v Sloveniji.

Ker je v Sloveniji stopnja samooskrbe s hrano nizka, je doseganje prehranske varnosti že danes velik družbeno-gospodarski izziv, ki se bo v prihodnje zaradi podnebnih in drugih dejavnikov še povečeval. Trenutna stopnja samooskrbe v Sloveniji je pri večini kmetijskih proizvodov nizka in po podatkih SURS znaša: za žita 63 %, za meso prašičev 37 %, za zelenjavo 38 %, za krompir 55 % in za sadje 36 %. Prav tako Slovenija po strukturnih značilnostih kmetijskih zemljišč precej odstopa od evropskega povprečja. Slovenija nima pomembnejših območij, primernih za intenzivno poljedelsko pridelavo, zato travinje v slovenskem kmetijskem prostoru absolutno prevladuje (in je po večini slabo izkoriščeno), delež njiv pa je sorazmerno majhen. Ključnega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti Slovenk in Slovencev je torej ohranjanje večjih zaokroženih enot kmetijskih zemljišč ter povečanje proizvodnih rezultatov v kmetijstvu. Kmetijska podjetja so eden ključnih deležnikov v kmetijstvu, saj dosegajo visoke hektarske donose in visoke proizvodne rezultate v živinoreji. Le ta dajejo osnovo za boljšo organiziranost pridelave, saj sodelujejo z najmanj 3500 družinskimi kmetijami-kooperanti. Poleg tega so kmetijska podjetja tudi pomemben deležnik razvojno-raziskovalne sfere slovenskega kmetijstva ter ključni akterji na področju modernizacije in digitalizacije kmetijstva v naši državi.

Po oceni GZS-ZKŽP je predlagani zakon strokovno nepopoln, saj ne vključuje scenarija njegove implementacije in opredelitve posledic. Zato je potreben temeljit premislek in dialog s pripravljavci, da se izziv zagotavljanja prehranske varnosti Slovenk in Slovencev ne poglobi še dodatno.

Branko Virag, član uprave podjetja Panvita d.d.: »Predlagane spremembe bi v primeru skupine Panvite predstavljale veliko grožnjo našemu sodelovanju z več kot 2500 družinskimi kmetijami ter zgledno vzpostavljeni vertikalni verigi dodatno pa bi povečalo tudi problematiko samooskrbe na področju prašičereje 

Mitja Herga, direktor podjetja Puklavec Family Wines d.o.o., je izpostavil aktualno problematiko: »Naše podjetje deluje na enem od socialno najbolj ogroženih področjih ter nudi zaposlitev 175 ljudem. Zaradi vertikalne urejenosti s 170 družinskimi kmetijami smo tudi drugi največji odkupovalec grozdja v Sloveniji ter upravljamo kulturno krajino, ki zaradi svoje specifičnosti ni primerna za druge kmetijske dejavnosti. Zakonske spremembe, kot so bile trenutno vloženo v javno obravnavo, v primeru našega podjetja predstavljajo resno socialno, gospodarsko in okoljsko grožnjo.«  

Mitja Krajnc, iz podjetja ŽIPO Lenart: »V podjetju ŽIPO Lenart veliko poudarka namenjamo razvojno-raziskovalnim dejavnostim ter uvajanjem sodobnih in tehnološko naprednih tehnologij. Imamo lastno raziskovalno skupino, saj se zavedamo, da je povečanje stopnje raziskovanja in razvoja z uvajanjem novih inovativnih pristopov ključna za izboljšanje našega kmetovanja ter posledično dvig samooskrbe v Sloveniji. Predlog sprememb Zakona po našem mnenju negativno vpliva na razvojno usmerjene kmetije ter prehransko varnost Slovenije.«  

Franc Veršič, direktor podjetja PP-Agro d.o.o.: »Perutnina Ptuj že od leta 1905 razvija pristop vertikalne integracije in postavlja standarde odgovornega odnosa v vertikalni verigi. Zagovarja partnerske in poštene odnose in danes sodeluje že z 250  družinskimi kmetijami. Predlog zakona, po našem mnenju, škoduje kmetijskim podjetjem ter tradiciji, znanju in izkušnjah v visokokakovostni pridelavi, ki so se v teh podjetjih ustvarila skozi desetletja in ki jih slednja prenašajo tudi na svoje partnerje.«  

Več informacij:
Nina Barbara Križnik
T: 01 58 98 293, E: nina.kriznik@gzs.si

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.