Sektorski odbor pozval k vstopu v shemo IK za žita

Kako spodbuditi pridelovalce, da vstopijo v shemo izbrana kakovost Slovenija za žita in k certificiranju spodbuditi tudi ostale člene v žitni verigi je bila osrednja tema sestanka sektorskega odbora za žita, ki je potekal na KGZS. Člani so predstavili stanje glede certificirane pridelave žit in se dogovorili, da KGZS skupaj z Javno službo kmetijskega svetovanja pripravi kratka navodila in povzetek zahtev iz specifikacije IK za pšenico. Vse organizacije pozovejo svoje člane k certificiranju, pomagajo z organiziranjem skupinskega certificiranja in okrepijo obveščanje. MKGP bo preverilo možnosti za tisk letaka o IK za žita.

Izvajanje Uredbe EU  2023/1115  o krčenju gozdov

Evropska unija je 31. maja 2023 sprejela Uredbo (EU) 2023/1115 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010.

 

Uredba določa obvezna pravila o dolžni skrbnosti za gospodarske subjekte in trgovce, ki dajejo na trg EU ali izvažajo s trga EU naslednje blago: palmovo olje, govedo, les, kavo, kakav, gumo in sojo. Pravila veljajo tudi za številne pridobljene izdelke, kot so čokolada, pohištvo, tiskan papir in vrsto izdelkov, pridobljenih iz palmovega olja (ki se na primer uporabljajo v izdelkih za osebno nego).

 

Pri implementaciji uredbe nastajajo resne težave, saj se zaradi neuspešne priprave potrebnih orodij na ravni EU podjetja, še zlasti MSP, nahajajo v kritični situaciji. Evropska komisija še ni ustvarila potrebnega informacijskega sistema niti izdala potrebnih podzakonskih predpisov. Zato podjetja nimajo možnosti, da bi se pripravila na dodatne administrativne zahteve. Uredba prinaša tudi nove obveznosti, ki bodo znatno povečale upravne stroške za vse zadevne operaterje.

 

Na to opozarjamo tako na GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij kot v okviru evropskih sektorskih združenj. Na problem smo na GZS opozorili tudi preko Eurochambers.

 

GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je v začetku septembra v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za člane pripravila izobraževanje, kjer je člane seznanila z vsebino in zahtevami uredbe. Naše aktivnosti bomo nadaljevali s pogovori z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in preko strokovnih združenj na EU ravni, katerih člani smo.

 

Trenutne razmere jasno kažejo, da je izvajanje EUDR do konca leta 2024 preprosto neizvedljivo in bi povzročilo izbris številnih malih podjetij s trga in izgubo delovnih mest na podeželju. Zato so organizacije, ki zastopajo evropske primarne proizvajalce in različne industrije v okviru EUDR Evropsko komisijo in države članice pozvale k takojšnjemu ukrepanju za odložitev začetka veljavnosti EUDR in zagotovitev potrebnih orodij za skladnost v celoti z dovolj časa za ustrezno pripravo.

 

Komisija je 2. oktobra 2024 objavlja dodatne smernice in močnejši okvir mednarodnega sodelovanja za podporo globalnim deležnikom, državam članicam in tretjim državam pri njihovih pripravah na izvajanje uredbe EU o krčenju gozdov. Komisija je tudi predlagala, da se zadevnim stranem da dodaten čas za pripravo. Če bi ga potrdila Evropski parlament in Svet, bi se zakon začel uporabljati 30. decembra 2025 za velika podjetja in 30. junija 2026 za mikro in mala podjetja. Ker so vsa orodja za izvajanje tehnično pripravljena, lahko dodatnih 12 mesecev služi kot obdobje postopnega uvajanja, da se zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje. Več o objavljenih dodatnih smernicah na povezavi.

Več o aktivnostih in vsebini uredbe na povezavi.

Pridelek sadja letos precej manjši

Bistveno nižji pridelek sadja v Sloveniji od napovedanega in iskanje rešitev za pomoč sektorju je bil razlog za sestanek sadjarskih podjetij s predstavniki javne službe v sadjarstvu, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in svetovalne službe. Zaradi spomladanske pozebe,  poletne suše in vročine ter ohladitve in padavin v septembru, so jabolka začela prisilno dozorevati in odpadati. V nekaterih nasadih, kjer je obiranje v zaključni fazi, je ocena, da je letošnji pridelek manjši do 50% od napovedanega in slabše kakovosti. Podobno velja tudi za druge sadne vrste. Na sestanku so se dogovorili za popis vse nastale škode ne le za pozebo, na podlagi katere bo lahko Slovenija zaprosila za pridobitev sredstev pomoči iz rezervnega kmetijskega sklada po zgledu EU držav (Avstrija, Bolgarija, Nemčija, Estonija, Italija in Romunija), ki so to že naredile.

 

Sekcija bioplinarjev o metodologiji za biometan

Kako poteka uporaba digestata na površinah vključenosti na KOPOP, opredelitev plana aktivnosti za biometan in predstavitev metodologije za biometan s strani Inštituta Jožef Stefan so bile osrednje teme sestanka Sekcije bioplinarjev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Člani so razpravljali o možnostih za povečanje proizvodnje biometana v Sloveniji.