Glavni izzivi mlekarskega sektorja

Predstavniki mlekarn so se na skupščini Združenja za mlekarstvo sprejeli plan dela za prihodnje leto. Pogovarjali so se o glavnih izzivih mlekarskega sektorja, kot so padanje proizvodnje mleka, spreminjanje trgov in dezinformacije v medijih. Predstavljena so bila nekatera priporočila Strateškega dokumenta o prihodnosti evropskega kmetijstva, ki bodo imela vpliv na nadaljnji razvoj evropskega mlekarskega sektorja. Med drugim bodo potrebne nadaljnje raziskave glede primernosti uvedbe sistema trgovanja z emisijami v kmetijstvu, saj bi ta sistem moral upoštevati značilnosti kmetijskega sektorja, stroški emisij pa bi se morali porazdeliti po celotni verigi. Člani nameravajo okrepiti sodelovanje z deležniki oskrbne verige in presojati o načinih za povečanje učinkovitosti nacionalne promocije mleka in mlečnih izdelkov.

Ministrica gostja upravnega odbora ZKŽP

Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je skupaj s sodelavci udeležila decembrske seje upravnega odbora GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. V svoji predstavitvi je izpostavila glavne aktivnosti ministrstva v prihodnjem letu, ki bodo priprava predlogov novih zakonov na področju kmetijstva in hrane, zaščita trajno varovanih kmetijskih zemljišč, priprava javnih razpisov v okviru intervencij Strateškega načrta SKP 2023 – 2027, sodelovanje in povezovanje s ciljem krepitve agroživilske verige in aktivnosti za večjo dostopnost lokalne hrane v javnih zavodih.

Člani upravnega odbora so ministrici predstavili izzive, kjer so izpostavili problematiko konkurenčnosti živilske industrije, pomanjkanje investicijskih razpisov za posodobitve, avtomatizacijo in digitalizacijo procesov, gradnjo in posodobitve hlevov in umeščanja v prostor, krepitev trgovski blagovnih znamk in negotovosti na področju razvoja trgovine v Slovenji ter poudarili pomen profesionalizacije dela varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Izpostavili so nujnost oblikovanja kompetenčnega centra za kadre v živilskih podjetjih in vzpostavitev konkurenčnih pogojev poslovanja tako na področju energetike, delovne sile in davkov. Člani upravnega odbora so tudi potrdili plan dela za leto 2025 in finančni načrt zbornice za leto 2025.

Vrh slovenskega gospodarstva tudi o prehranski varnosti

Vrh gospodarstva je osrednjo pozornost namenil varnosti. V ospredju so bile energetska, prehranska in kibernetska varnost, ki so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije in s tem temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo prek 450 udeležencev 19. Vrha slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala GZS.

Na okrogli mizi so svoje poglede na različne varnosti soočili Martin Novšak, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor GEN energije, Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Razpravo je komentiral tudi Ali Žerdin, urednik in novinar Dela.

Ob koncu dogodka je sledil povzetek deset konkretnih sklopov ukrepov, oblikovanih na podlagi razprave, z izvedbo katerih želimo prispevati k večji konkurenčnosti in gospodarski varnosti Slovenije in so zapisani v obliki Deklaracije 19. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je bila poslana Vladi RS. Več o vrhu gospodarstva in vsebini deklaracije na povezavi.

Sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah

Državni zbor je na seji dne, 22. 11. 2024 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M).

Novela ZGD-1M za poslovanje družb uvaja novosti glede:

• javnega poročanja za multinacionalne družbe - večje obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v dveh preteklih zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750.000.000 evrov in ki multinacionalno poslujejo bodo zavezane k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice.;

• poročanja o trajnostnosti - posodabljajo se obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da je določen širši obseg zavezancev za poročanje (vse velike družbe ter vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi - razen mikro družb), širši obseg in vsebina informacij, o katerih je treba poročati, ter tudi večji nadzor nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše. Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije.

Prehodne določbe:

Nove določbe, ki se nanašajo na poročilo o trajnostnosti in konsolidirano poročilo o trajnostnosti  se pričnejo uporabljati:

1. za poslovno leto, ki se začne v letu 2024, za:

• velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500,

• obvladujoče družbe, ki so subjekti javnega interesa in ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe iz petega odstavka 55. člena zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, ter katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na ravni skupine večje od 500;

2. za poslovno leto, ki se začne v letu 2025, za:

• velike družbe, razen za tiste iz prve alineje prejšnje točke,

• obvladujoče družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe iz petega odstavka 55. člena zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, razen za tiste iz druge alineje prejšnje točke;

3. za poslovno leto, ki se začne v letu 2026, za:

• majhne in srednje družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, razen za mikro družbe,

• majhne in nekompleksne institucije, če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba,

• lastne zavarovalnice in pozavarovalnice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba.

Določbe zakona, ki se nanašajo na opremo poročila o trajnostnosti z oznakami, se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Določbe glede poročila o trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje države se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu 2028.