Uspešno zaključen Vrh kmetijskih in živilskih podjetij »Naprej. Navzgor.«
Osrednja tema 24. Vrha kmetijskih in živilskih podjetij je bila namenjena spremenjenim geopolitičnim razmeram in njihovega vpliva na produktivnost in poslovanje podjetij. Gre za največji dogodek s področja agroživilstva v Sloveniji, ki ga je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu.
Udeležence je uvodoma nagovoril mag. Janez Rebec, predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki je poudaril pomen krepitve in razvoja obstoječih jeder agroživilstva v Sloveniji in izpostavil strateško vlogo pridelave in predelave hrane. Pomembno je, da zagotovimo, da slovenski izdelki ostanejo na trgovskih policah ter izpostavil izzive na področju delovne sile, davčne zakonodaje, umeščanja v prostor, plačne politike in okoljske zakonodaje, zlasti novo embalažno uredbo, novo uredbo za deforestacijo, prepoved reje živali v kletkah, zmanjšanje zavržkov hrane in emisij, omejitve pri uporabi FFS in drugo.
Sledilo je predavanje dr. Klemna Grošlja o globalnih izzivih, kjer smo v iskanju novega ravnovesja sil na globalni ravni, sredi boja za naravne vire ter obvladovanje komunikacije. Slovenija je gospodarsko zelo izpostavljena in tako precej ranljiva, zato potrebuje strateška partnerstva, prehransko neodvisnost in večjo energetsko varnost. Potrebuje celovit sistemski pristop, jasno opredeljene strateške cilje in politike, ki bodo povezovale več resornih ministrstev.
V pogovoru s prof. dr. Dušanom Mramorjem je v ospredju bila produktivnost in kako jo povečati. Potrebujemo preskok v razvoju, potrebujemo rast in investicije, potrebujemo znanje, predvsem pa moramo delati bolje, izboljševati sisteme organizacije in zmanjšati elemente socialne politike.
Po odmoru je sledil pogovor o razvoju agroživilstva v Sloveniji v luči spremenjenih globalnih razmer s sogovorniki Mašo Žagar, državno sekretarko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martino Gašperlin iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in Bojana Ivanca, glavnega ekonomista GZS. Sogovorniki so osvetlili razmere v panogi in predstavili usmeritve vizije razvoja kmetijstva in hrane do leta 2040 ter ključne vsebine kompasa konkurenčnosti in omnibusov, ki jih Evropska komisija pripravlja za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Odličen vpogled v to, kako se mora Slovenija prilagoditi, da bo kos današnjim in prihajajočim izzivom.
Sledila je predstavitev Sama Mirnika, direktorja KLS Ljubno, z naslovom »Korak pred problemi – korak pred konkurenco«. Zgodba o uspehu in proaktivnosti, ki potrjuje, da se izzivi spreminjajo v priložnosti, če si dovolj drzen.
Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-ZKŽP je udeležence popeljala skozi zgodovino agroživilstva v zadnjih 20 letih, izpostavila ključne izzive in prednosti panoge ter nanizala usmeritve za prihodnje. Jasna vizija, zavezanost k sodelovanju in povezovanju je tisto, kar poganja razvoj agroživilske industrije v Sloveniji.
Pred podelitvijo nagrad je zbrane nagovorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateja Čalušić, z mislijo, da prihodnost niso le številke in politike, temveč predvsem ljudje, tisti, ki soustvarjajo odporen in trajnosten prehranski sistem. Poudarila je pomen sodelovanja, skupnih vlaganj v znanje in podporo mladim, ki bodo agroživilski sektor oblikovali v prihodnosti. Povedala je, da ministrstvo pripravlja vizijo razvoja do leta 2040, v zakonodajni paket pa uvaja dve novosti in sicer možnost označevanja slovenskih proizvodov s podobo slovenske zastave in pa shemo Zlati standard dobrobiti.
Dogodek je sklenila podelitev priznanj Odlično živilsko podjetje 2025, ki jih podeljuje GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju s časnikom Finance.
Letošnji nagrajenci natečaja so:
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Tekmovanje Ecotrophelia Slovenija 2025
Na tekmovanju ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2025 je zmagala ekipa QUADvita iz Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani z izdelkoma Astronavtski zajtrk in Planinska mal’ca. Zmagovalno ekipo so sestavljali Mark Jeraj, Matija Goljuf, Hana Wolf in Petra Valenčič pod mentorstvom Katarine Smole in somentorstvom Andreja Molka. S svojima izdelkoma Astronavtski zajtrk in Planinska mal’ca, ki sta liofilizirani gotovi jedi, bodo Slovenijo zastopali na evropskem tekmovanju Ecotrophelia Europe 2025, ki bo potekalo oktobra v okviru sejma ANUGA v Kölnu.
Drugo mesto je pripadlo ekipi STRIDE, ki je razvila naravno energijsko pijačo. Člana ekipe sta bila Dane Trivić in Tanaja Petrović iz Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Tretje mesto je zasedla ekipa GREENY, ki je razvila namaz, katerega osnovna sestavina so bučna semena. Ekipo sta sestavljali Klara Razdrih in Nina Levpušček iz Fakultete za vede o zdravju, Univerze na Primorskem.
Tekmovanje s področja razvoja inovativnih in trajnostno zasnovanih živilskih izdelkov je že 17. leto zapored organizirala Gospodarska zbornica Slovenije.
Za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 vlada namenja 3,5 milijona evrov
Vlada je sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024. Za izvedbo programa bodo v letu 2025 zagotovljena sredstva v višini 3,5 milijona evrov iz sredstev proračunske rezerve.
Pomoč po Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 se bo dodelila za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za 80 odstotkov ali več.
Upravičenci do pomoči po programu so pravne in fizične osebe, ki na ozemlju RS obdelujejo kmetijska zemljišča oziroma proizvajajo kmetijske pridelke in so bile v času nastanka naravne nesreče kot nosilci kmetijskega gospodarstva vpisane v register kmetijskih gospodarstev. V primeru, da je imel upravičenec svojo kmetijsko proizvodnjo zavarovano za pozebo, se mu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ 30 odstotkov ocene neposredne škode (nezavarovanim 15 odstotkov) ali 40 odstotkov ocene neposredne škode za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (nezavarovanim 20 odstotkov).
Sestanek Odbora za spremljanje ESPRA
Predstavitev okoliščin, ki vplivajo na izvajanje programa Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v programskem obdobju 2021-2027 (ESPRA) je bila v ospredju srečanja Odbora za spremljanje ESPRA. Predstavnici Evropske komisiji sta podali informacije o sprejemanju večletnega finančnega okvira EU, katerega usmeritve bodo znane predvidoma konec julija 2025, in poudarili pomen in aktivnosti delovanja DG Mare za varnost morij in razvoj akvakulture. Člani odbora so se seznanili tudi z informacijo o zapiranju Operativnega programa ESPR za obdobje 2014 – 2020 in se seznanili z napredkom izvajanja programa ESPRA za obdobje 2021 – 2027. Predstavljeno je bilo tudi poročilo o izvajanju komunikacijskih aktivnostih programa ESPRA 2021 – 2027. Opozorili smo na težavo dostopa do sredstev za podjetja za predelavo rib, ki so del skupine velikega podjetja in predlagali, da se med upravičence na ravni EU programa do nepovratnih sredstev vključi tudi »mid cap« in »small mid cap« podjetja.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.