Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani (IDAFLW). Letos ga obeležujemo že šesto leto zapored. Odločili smo se, da na ta dan organiziramo spletni klepet ob kavi, na temo preprečevanja odpadne hrane, kjer smo predstavili različne vidike merjenja, zmanjševanja odpadne hrane in zahtev ter dobrih praks na področju donirane hrane. 

Slovenija v številkah:

Leta 2023 smo zavrgli kar 164.803 ton hrane, kar je 9 % več kot leto prej. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (44 %), sledi gostinstvo in strežba hrane (34 %), proizvodnja (13 %) in trgovina z živili (9 %). Povprečen prebivalec Slovenije zavrže 79 kg hrane na leto.

Netrajnostna poraba in pridelava hrane pušča negativne posledice na okolju, v gospodarstvu in preskrbi s hrano. Zato je pomembno, da se o tem informira in popravi netrajnostne modele porabe in pridelave hrane ter s tem pripomore k boljšemu stanju okolja, gospodarstva in preskrbe s hrano.

Evropska komisija je sprejela cilje, ki jih moramo države članice doseči do konec leta 2030, in sicer:

- zmanjšanje za 10 odstotkov v proizvodnji,

- zmanjšanje za 30 odstotkov na prebivalca v sektorju trgovine na drobno in potrošnji (restavracije, gostinske storitve in gospodinjstva).

💡 O čem smo govorili na dogodku:

• Barbara Lončarek (GZS - ZKŽP): kratka predstavitev problematike odpadne hrane in projekta Wasteless, ki je aplikativni raziskovalni projekt, katerega cilj je razviti orodja in priporočila za merjenje in spremljanje izgub ter odpadne hrane (FLW-food loss and waste) v EU.

• Lena Gasparič Zver (UVHVVR): ključne zahteve za varnost donirane hrane.

• Dejan Gradišar (Inštitut Jožef Stefan): inovativna tehtnica za merjenje odpadne hrane v gospodinjstvih.

• Predstavnik podjetja Edge Case Solutions: aplikacija za doniranje hrane, ki povezuje donatorje in prejemnike.

 Na spletnem dogodku je bilo skupno 21 udeležencev, iz primarne pridelave, živilskih podjetij, znanstveno-raziskovalnih inštitucij in drugih področij. Pozvali smo jih, da izpostavijo na kakšen način v njihovih podjetjih/institucijah že zmanjšujejo količine izgub in odpadne hrane in prejeli naslednje odgovore:

-natančno planiranje, načrtovanje nakupovanja

-razvoj metod in orodij za merjenje

-predelava odpadne hrane v energijo

-sistematično in metodološko preverjanje in spremljanje količin odpadne hrane

-ozaveščanje kmetov o zmanjševanju, možnosti predelave, priprave novih obrokov

-ozaveščanje učencev, zaposlenih in staršev skozi različne dejavnosti, učenci sprva dobijo manjše porcije kosila in nato lahko dobijo repete

-z obveščanjem in izobraževanjem

Udeleženci so bili z dogodkom zelo zadovoljni (povprečna ocena 4,7). Izpostavili so tudi pomembnost organizacije podobnih dogodkov na temo odpadne hrane.