Kaj je Svetovni dan tal?

Svetovni dan tal (World Soil Day – WSD) obeležujemo vsako leto 5. decembra. Ta dan je leta 2013 uradno razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, pobudo pa je podprla Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru Globalnega partnerstva za tla (Global Soil Partnership – GSP).

1. Cilj: Ozaveščanje javnosti o izjemnem pomenu zdravih tal za človeško blaginjo, trajnostni razvoj in preživetje na Zemlji.
2. Pomen tal: Tla so eden naših najpomembnejših ekosistemov in neobnovljiv naravni vir, ki nudi ključne ekosistemske storitve:
1. Oskrba s hrano in vodo.
2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti.
3. Filtriranje in skladiščenje vode.
4. Skladiščenje ogljika (boj proti podnebnim spremembam).
3. Izzivi: Po podatkih FAO je ena tretjina vseh tal na svetu že degradirana, ogrožajo pa jih erozija, onesnaževanje, izguba organske snovi in pozidava.

🌿 Projekt ECOBASE: Zdravje tal v Jadransko-ionski regiji

Projekt ECOBASE (Ekološke in ekonomske koristi izboljšanega zdravja tal) je pomembna regionalna pobuda, ki se osredotoča na izboljšanje zdravja tal v Jadransko-ionski regiji.

1. Cilj projekta: Spodbujanje trajnostnega upravljanja tal znotraj sodelujočih držav (Italije, Slovenije, Srbije, Črne gore, Makedonije, Grčije in Albanije).
2. Pristop: Projekt združuje znanstvenike, strokovnjake, kmetijske svetovalce, kmete in odločevalce pri razvoju in prenosu dobrih praks za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal.
3. Pomen za regijo: Z ozaveščanjem in implementacijo praktičnih rešitev ECOBASE prispeva k večji odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe, zmanjšanju degradacije tal in krepitvi prehranske varnosti na tem območju.

🌧️ Vpliv poplav na zdravje kmetijskih tal v Sloveniji

Obsežne poplave, ki so l. 2023 prizadele Slovenijo, puščajo znatne in dolgotrajne posledice na kmetijskih tleh.

1. Nanosi in erozija:
1. Erozija površinskih slojev: Poplavna voda lahko odplakne rodovitno vrhnjo plast tal, kar zmanjša globino tal in poveča skeletnost (kamnitost) nove površine.
2. Nanosi mulja in proda: Odlaganje grobega materiala (kamni, prod) ali, nasprotno, finega mulja lahko bistveno spremeni teksturo in sestavo tal, kar vpliva na kmetijsko pridelavo in njeno rodovitnost.
2. Spremembe lastnosti tal:
1. Izpiranje hranil in sredstev za varstvo rastlin: Prekomerna količina vode povzroča izpiranje rastlinskih hranil in sredstev za varstvo rastlin, kar zahteva dodatno gnojenje in zaščito rastlin,
2. Spremembe v mikrobioti: Dolgotrajnejše poplave kmetijskih tal prizadene talno mikrobioto, zlasti bakterije in mikorizne glive, ki so ključne za sprejem hranil (npr. fosforja, kalija) pri rastlinah, kar se odraža v nižjih in manj kakovostnih pridelkih.
3. Onesnaženje: Obstaja nevarnost vnosa različnih onesnaževal, vključno z mineralnimi olji, težkimi kovinami in drugimi nevarnimi snovmi, ki ogrožajo zdravje tal, pridelkov in ljudi.
3. Sanacija in ukrepi:
1. Primerna raba tal, stalna pokritost kmetijskih površin, dovolj širok kolobar in čim manj agresivni posegi v tla.
2. Pomembno je tudi ustrezno ravnanje z nanešenim muljem in blatom, odstranjevanje večjih kosov kamenja, ravnanje površine ter izvedba dodatnih analiz tal na prisotnost nevarnih snovi. 

Naj bo Svetovni dan tal opomnik, da moramo prav vsi skrbeti za dobro kondicijo 

Razumem. Če želite bolj uraden, poslovno in znanstveno usmerjen opomnik, ki poudarja nujnost skrbi za tla, predlagam naslednji stavek:

Ohranjanje dobre kondicije tal je strateška naložba v prehransko varnost. Zdrava tla so nepogrešljiv kapital za trajnostno poslovanje in stabilnost ekosistemov.