Zbornica predlagala ukrepe za pomoč podjetjem

Zaradi negotovih razmer na trgu energentov, embalaže, transporta, umetnih gnojil in visokega dviga cen slednjih je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij predlagala Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nabor predlogov ukrepov. Predlagali smo, da se za kmetijska in živilska podjetja, ki jih ukrepi iz uredbe CIFEC in predloga Zakona o začasnem okviru za krizne ukrepe in državne pomoči (ZSKREP) ne zajemajo, pripravi primerljiv ukrep zakonodajne pomoči.  V okviru javnih naročil naj se javne zavode spodbudi, ki večjemu odkup mleka in mlečnih izdelkov za vsaj 15 %, ki se naj ustrezno vključijo v prehrano varovancev. S tem se bo spodbudilo gibanje verige mleka, ki se sooča z visoko prirejo mleka. Ukrep ne bremeni države z dodatnimi finančnimi ukrepi.

 

Predlagali smo znižanje dajatev za podjetja za nakup vse embalaže, ki prihaja v stik z živili, v katero se pakirajo živila in pijače (plastična, steklena, kovinska). Nujno je povečati blagovne rezerve za nafto in ustvariti varnostno rezervo na pomembnejših kmetijskih surovinah in proizvodih (semena, fitofarmacevtska sredstva, mineralna gnojila, aminokisline in vitamine za krmo živali) in živilskih surovinah (kvas, sladkor, olja). Začasno ukinitev plačila dajatve za mineralna gnojila, ki jo plačujejo uvozniki na podlagi uredbe CBAM (Mehanizma za ogljično prilagoditev), kjer je dodatna obremenitev na tono mineralnih gnojil vezana na plačilo ogljičnih dajatev, saj so cene mineralnih gnojil močno odvisne od cene plina in nafte. Predlagali smo, da se v Uredbo o nadomestilu za posredne stroške TGP (CISEF – Clean Industrial Deal State Aid Framework), čimprej vključi dodatne sektorje, med njimi tudi proizvodnjo živil in pijač, ter poveča znesek pomoči.

 

Nujno je, da se omogoči uporabo digestata prvega kakovostnega razreda, ki je dovoljen za uporabo za gnojenje na njivskih površinah, tudi na tistih površinah, ki so vključene v vse intervencije KOPOP. Zavzeli smo se za zagotovitev stabilne in nemotene dobave mineralnih gnojil in semen za jesen 2026 in nemotene dobave nafte za kmetijsko pridelavo tudi za kmetijska in živilska podjetja, brez omejitev količin za nakup. Predlagali smo, da se poveča znesek za vračilo trošarine za kmetijsko pridelavo in transport živil, nižjo obdavčitev vseh energentov (plin, elektrika, nafta) zlasti prispevkov, ki se plačujejo (prispevek za OVE in SPTE, URE, CO2 dajatev, DDV na energente). Kmetijska pridelava, proizvodnja živil in pijač ter njihova distribucija mora imeti možnost nemotenega delovanja in v primeru omejevanja dostopnosti do energentov, prednostno obravnavo.

 

Uporaba slovenske zastave na kmetijskih proizvodih in živilih

Na predstavitvi, ki smo jo za člane izvedli na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS smo pojasnili pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičenec, postopke ob začetku uporabe oznake in obveznost predhodnega obvestila certifikacijskemu organu. Uporaba oznake je prostovoljna, dovoljena pa je na embalaži, prodajnih mestih in v različnih komunikacijskih gradivih. Za nadzor nad pravilno uporabo je pristojna UVHVVR.

 

Na GZS‑Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij si prizadevamo, da se med upravičence vključijo tudi naravne mineralne vode, vina ZOP in žgane pijače GO, ki imajo pogosto celo strožje zahteve kot nekatere že vključene sheme kakovosti. Zato smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovili poziv, da se jim omogoči ta možnost. Poreklo je za potrošnika ena ključnih informacij, ki jo najhitreje prepozna prav prek nacionalne zastave, zato ima pomembno vlogo pri njegovi izbiri in zaupanju v izdelek.

 

Pravilnik o uporabi oznake z grafično podobo zastave RS, objavljen v začetku marca 2026, določa, da se zastava lahko uporablja na živilih, ki so pridelana, predelana in pakirana v Sloveniji ter hkrati nosijo enega od certifikatov shem kakovosti: Izbrana kakovost – Slovenija, Integrirani kmetijski proizvod ali živilo, Ekološki kmetijski proizvod oziroma živilo, Zaščitena označba porekla, Višja kakovost, Zlati standard dobrobiti ali druge neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod).

Odprt je natečaj Odlično živilsko podjetje 2026

Časnik Finance v sodelovanju z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS vabi podjetja, da sodelujejo v natečaju »Odlično živilsko podjetje«. Z njim krepimo pomen slovenske živilske industrije in podjetij ter jih predstavljamo širši javnosti, izbiramo primere dobre prakse ter jih postavljamo za zgled. Izbor poteka v kategorijah: najboljše živilsko podjetje med malimi in srednjimi podjetji, najboljše živilsko podjetje med velikimi podjetji in posebno priznanje Financ in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

 

Za dodatna pojasnila sta na voljo sodelavki Financ Jana Petkovšek Štakul, jana.petkovsek@finance.si in Maja Tanko, maja.tanko@finance.si.

 

Več o natečaju in prijavi na povezavi.