Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Novice


Aktualne novice 7. 9. - 11. 9. 2026

EUDR: novosti za podjetja iz sektorja govejega mesa in soje
Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo (MKM) so na sestanku deležnikov predstavili predlog nacionalne izvedbe Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), za sektorja govejega mesa in soje. Pomembna novost je, da bo Slovenija za mikro in male primarne gospodarske subjekte uporabila možnost poenostavitve, ki jo dopušča uredba. Kadar so zahtevani podatki že na voljo v uradnih evidencah, bi jih država sama prenesla v informacijski sistem Evropske komisije, preko katerega bi kmetijska gospodarstva prejela referenčno številko poenostavljene izjave o skrbnem pregledu (DDS), ki jo nato posredujejo najprej v verigi. 

Za sektor govejega mesa naj bi bili podlaga podatki iz Centralnega registra goveda (CRG), pri čemer bi se upoštevali podatki o premikih živali, rojenih na posameznem kmetijskem gospodarstvu po 29. juniju 2023. Za sektor soje pa naj bi se uporabljali podatki o površinah, prijavljenih v zbirni vlogi za tekoče in preteklo leto, pri čemer bi se količina pridelka izračunala na podlagi povprečnega pridelka 3.500 kg/ha. V obeh sektorjih bi lahko kmetijska gospodarstva, če ocenjene količine ne bi odražale dejanske oziroma pričakovane proizvodnje, ministrstvu sporočila tudi višje količine. Predlagana rešitev naj bi zmanjšala administrativna bremena za manjše pridelovalce ter olajšala izpolnjevanje zahtev uredbe EUDR. Zaradi vse večjih zahtev trgovcev smo kot Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij poudarili tudi potrebo po vključitvi Trgovinske zbornice Slovenije v delovno skupino ministrstva

V okviru Združenja mesne industrije pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je obenem potekal prvi sestanek delovne skupine za EUDR na področju govejega mesa. Namen delovne skupine je izmenjava informacij, usklajevanje stališč ter priprava praktičnih usmeritev za njeno izvajanje v sektorju govejega mesa. Na sestanku smo članom predstavili ključne zahteve uredbe ter novosti in aktivnosti pristojnih organov. Razprava se je osredotočila na aktualna vprašanja, s katerimi se podjetja soočajo pri pripravi na izvajanje uredbe, med drugim glede razvrščanja proizvodov po KN oznakah, vloge gospodarskih subjektov v dobavni verigi in zahtev trgovcev. 

Dogovorjeno je bilo, da člani pripravijo seznam proizvodov iz govejega mesa s pripadajočimi KN oznakami, vključno s primeri, kjer obstajajo dileme glede pravilne razvrstitve. Cilj je oblikovati čim bolj enotne smernice za kmetijska gospodarstva, nosilce živilske dejavnosti in trgovce pri določanju KN oznak za proizvode iz govejega mesa. Obenem se preveri, ali EUDR dopušča določene poenostavitve pri posredovanju informacij po dobavni verigi naprej ter kakšne izjeme oziroma alternativni načini dokazovanja skladnosti bi bili lahko sprejemljivi v praksi. Delovna skupina bo v prihodnjih mesecih nadaljevala z obravnavo odprtih vprašanj in pripravo skupnih rešitev, ki bodo podjetjem pomagale pri čim bolj enotnem in praktičnem izvajanju zahtev uredbe EUDR.

Uredba PPWR in njena implementacija

Uredba (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES (v nadaljevanju: Uredba PPWR) je začela veljati 11. februarja 2025. Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

 

Uporablja se od 12. avgusta 2026. Od tega datuma dalje se embalaža, namenjena za stik z živili, ne da na trg, če vsebuje per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) v koncentraciji, ki je enaka ali višja od predpisanih mejnih vrednosti, opredeljenih v členu 5(5). Skladnost z zahtevami se dokaže v tehnični dokumentaciji, pripravljeni v skladu s Prilogo VII.

 

Izjema je člen 67(5), ki se nanaša na spremembo dela B Priloge k Direktivi (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Ta člen se uporablja od 12. februarja 2029.

 

Uredba določa zahteve glede okoljske trajnostnosti in označevanja v celotnem življenjskem ciklu embalaže, da se dovoli njeno dajanje na trg. Določa tudi zahteve za razširjeno odgovornost proizvajalca, preprečevanje odpadne embalaže, kot so zmanjšanje nepotrebne embalaže in ponovna uporaba ali ponovno polnjenje embalaže, ter za zbiranje in obdelavo, vključno z recikliranjem, odpadne embalaže.

 

Uporablja se za vso embalažo, ne glede na uporabljeni material, in vso odpadno embalažo ne glede na to, ali se ta embalaža uporablja v industriji, drugi proizvodni dejavnosti, prodaji na drobno ali distribuciji, pisarnah, storitvenih dejavnostih ali gospodinjstvih oz. tam nastaja. Za mikro podjetja veljajo nekoliko milejša pravila (definicija izdelovalca, uvoznika, dobavitelja; izvzetost glede doseganja ciljev ponovne uporabe).

 

Za namene implementacije je potrebno upoštevati hkrati tudi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) in nacionalno Uredbo o embalaži in odpadni embalaži, ki pa jo država spreminja. Predlog Uredbe o skupnih pravilih za izvajanje sistema PRO in o izvajanju Uredbe (EU) o embalaži in odpadni embalaži je že bil v javni obravnavi, na katero smo se kot GZS-ZKŽP odzvali s številnimi pripombami in predlogi.

 

Evropska komisija je objavila dokumente, ki so podjetjem lahko v pomoč pri tolmačenju uredbe PPWR. To so smernice in najpogostejša vprašanja in odgovori.

 

Uredba PPWR bo pomembno vplivala na dejavnost kmetijskih in živilskih podjetij. Pri njenem izvajanju že prihaja do določenih odstopanj in pogojevanj, na katere vas želimo opozoriti.

 

Posebej izpostavljamo primer enega od trgovcev, ki dobavitelje izdelkov trgovskih blagovnih znamk, poziva k podpisu dodatnih sporazumov oziroma aneksov k obstoječim pogodbam in določa roke za njihovo sklenitev. Po naši presoji bi lahko takšne zahteve v praksi pomenile prenos dela odgovornosti na dobavitelje, zlasti v povezavi s podpisom izjave EU o skladnosti in prevzemom vloge pooblaščenega zastopnika.

 

Člen 17 PPWR omogoča imenovanje pooblaščenega zastopnika, vendar določa tudi omejitve obsega pooblastila. Obveznosti iz člena 15(1) ter priprave tehnične dokumentacije iz Priloge VII ni mogoče prenesti s pooblastilom. Uredba dobavitelju prav tako ne nalaga obveznosti, da vlogo pooblaščenega zastopnika sprejme, zato ocenjujemo, da je treba pogodbene zahteve presojati posebej skrbno.

 

Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS smo glede tega izvedli številne aktivnosti:

  • V rednem stiku smo z Varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano.
  • Od pristojnega ministrstva (Ministrstvo za okolje in prostor) smo pridobili načelno potrditev našega razumevanja relevantnih določb uredbe.
  • Omenjenemu trgovcu smo poslali uradni dopis s pozivom k uskladitvi razumevanja vlog, odgovornosti in obveznosti pri embalaži izdelkov trgovskih blagovnih znamk.
  • Podobno je storil tudi Varuh s prošnjo za zamik datuma, ki vam ga navajajo za podpis dodatnega sporazuma.

 

Vse, ki ste prejeli primerljive zahteve trgovcev ali razpolagate z relevantno dokumentacijo, prosimo, da nam jo posredujete. Z njo ravnamo kot s strogo zaupno, imena podjetij v nobenem primeru ne izpostavljamo. Zbrane informacije bodo pomembne za oblikovanje usklajenega zborničnega odziva in nadaljnje zastopanje interesov članstva.

 

V mesecu oktobru bomo za člane GZS-ZKŽP izvedli še dve interaktivni delavnici z namenom zagotoviti jasen vpogled v to, kako obstoječa in prihodnja zakonodaja vpliva na konkurenčnost podjetij, prilagoditve na področju embalaže, stroške ravnanja z odpadno embalažo, administrativne obveznosti in razvojne možnosti agroživilskih podjetij. Predstavljene bodo vse novosti in časovnica sprejemanja posameznih implementacijskih in delegiranih aktov.

Termini:

Več informacij o dogodku in prijavi je na voljo tukaj.

Kontakt na GZS-ZKŽP za Uredbo PPWR je dr. Petra Medved Djurašinović, strokovna direktorica (01 58 98 296; petra.medved@gzs.si).

 

Suša v ospredju srečanja na Ministrstvu za kmetijstvo

Tokratni sestanek deležnikov na Ministrstvu za kmetijstvo je bil namenjen seznanitvi in pripravi možnih predlogov ukrepov za reševanje razmer v kmetijstvu, predvsem zaradi dolgotrajne suše in rasti cen goriv. GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je predstavila rešitve za podjetja, kjer smo podprli predlagana predloga zakonov o trošarini in predlog Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. Izpostavili smo, da predlog Odloka o finančni pomoči kmetom, ki so jih prizadele posebne težave, ki vplivajo na njihovo ekonomsko vzdržnost in so posledica krize na Bližnjem vzhodu, kmetijskih podjetij ne podpira. 

Sestanka so se udeležili tudi predstavniki sektorjev, med katerimi je Gorazd Bedenčič še posebej izpostavil nujne ukrepe varovanja vinogradov pred zlato trsno rumenico, poostren inšpekcijski nadzor in relevantnost obveznega izsekavanja okuženih trsov s strani države. Izpostavil je tudi pomen namakanja v vinogradih in protitočne zaščite.  GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je predlagala tudi čimprejšnji sestanek deležnikov celotne prehranske verige.

Pripravlja se nova nacionalna resolucija na področju prehrane in telesne dejavnosti

Ministrstvo za zdravje pripravlja novo nacionalno resolucijo na področju prehrane in telesne dejavnosti, ki bo začrtala usmeritve za naslednjih deset let. Na okrogli mizi, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zdravje, so predstavniki različnih resorjev, stroke in drugih deležnikov razpravljali o vsebini prihodnjega programa ter o izzivih, povezanih s slabimi prehranskimi navadami, telesno nedejavnostjo in naraščajočo debelostjo. V predstavitvi resolucije je bilo zaznati nekoliko večji poudarek na telesni dejavnosti kot na prehrani v primerjavi z veljavno resolucijo, pri čemer so sodelujoči izpostavili pomen celostnega pristopa k zdravemu življenjskemu slogu.

 

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je predstavila vidik živilske industrije ter poudarila, da je za doseganje ambicioznih, a hkrati realnih prehranskih ciljev nujno sodelovanje vseh ključnih deležnikov, vključno z javnim sektorjem, stroko, gospodarstvom, izobraževalnimi institucijami in civilno družbo. Izpostavili smo več uspešnih iniciativ in projektov, pri katerih že dobro sodelujemo z Ministrstvom za zdravje, med drugim na področju promocije izdelkov z izboljšano hranilno sestavo, spodbujanja ponudbe in potrošnje polnozrnatih izdelkov ter razvoja živil z ugodnejšo hranilno sestavo, ki v okviru raznolike in uravnotežene prehrane prispevajo k zadovoljevanju prehranskih potreb starejših odraslih. Ob tem smo poudarili, da si želimo še aktivnejšega vključevanja v pripravo akcijskih načrtov, saj lahko z izkušnjami iz prakse pomembno prispevamo k oblikovanju učinkovitih in izvedljivih ukrepov. Kot pomembno področje prihodnjega sodelovanja vidimo tudi razvoj kolektivnih promocijskih aktivnosti, ki lahko dodatno spodbudijo bolj zdrave prehranske izbire potrošnikov. Nova resolucija naj bi bila sprejeta do konca leta

 

 

 

 


 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.