Prvi sestanek delovne skupine za obvladovanje zlate trsne rumenice
Na Ministrstvu za kmetijstvo je potekal prvi sestanek novoustanovljene delovne skupine za obvladovanje zlate trsne rumenice na vinorodnih območjih Slovenije. Glavna naloga skupine, ki jo vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), bo priprava večletnega akcijskega načrta za omejitev širjenja zlate trsne rumenice in učinkovitejše izvajanje ukrepov. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je poudarila pomen pravočasnega in usklajenega delovanja, celovit pristop reševanja problematike ter koordinirano delo delovne skupine pri pripravi večletnega akcijskega načrta.

Člani delovne skupine so se na sestanku seznanili s stanjem zlate trsne rumenice, ki je slabo, in zato zahteva resen in celovit pristop k reševanju problematike. Skupen cilj mora biti zmanjšanje virov okužbe in novih okužb ter ohranitev pogojev za gospodarno pridelavo grozdja. Predpisani ukrepi lahko dosežejo namen le, če se izvajajo pravočasno, pravilno in usklajeno na celotnem povezanem območju. Posebej pomembno je takojšne odstranjevanje simptomatičnih trt, preprečevanje njihovega ponovnega odganjanja, pravočasno zatiranje ameriškega škržatka ter sanacijo opuščenih vinogradov in drugih površin s trto.

Obravnavano je bilo tudi vprašanje v zvezi s finančnim nadomestilom za odpravo škode zaradi odstranjevanja okuženih oziroma simptomatičnih trt na okuženih območjih zlate trsne rumenice. Ministrstvo je za leto 2027 zagotovilo finančna sredstva in pripravlja  novo uredbo. Po njenem sprejetju je predvideno, da se bodo v letu 2027 izplačala tako nadomestila za upravičene stroške odstranitve trt v letu 2026 kot tudi za ukrepe, izvedene v letu 2027. Podrobni pogoji, dokazila in roki za pridobitev finančnega nadomestila bodo določeni v novi uredbi. Dogovorjeno je bilo, da se na naslednjem sestanku delovne skupine novembra obravnava predlog nove uredbe o ukrepih proti zlati trsni rumenici.

V razpravi so člani delovne skupine izpostavili glavne izzive pri izvajanju ukrepov za obvladovanje bolezni in podprli skupni cilj ter pozdravili predlog za celovit pristop k reševanju problematike. Dogovorili so se tudi o postopku priprave večletnega akcijskega načrta in okvirno določili operativne podskupine za pripravo posameznih sklopov načrta ter opredelili način njihovega dela. 

Slovenski dan varstva konkurence 2026

Osrednji govorec na dogodku »Slovenski dan varstva konkurence 2026«, ki ga je organizirala Javna agencija RS za varstvo konkurence je bil Sir Ian Forrester KC, priznan strokovnjak s področja evropskega prava, med drugim specializiran za konkurenčno pravo, ter nekdanji sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije. Na dveh okroglih mizah je potekala debata o korektivnih ukrepih pri koncentracijah podjetij ter o učinkovitosti implementacije EU direktive o nepoštenih trgovinskih praksah. Vodilni predstavniki slovaškega, češkega, hrvaškega in avstrijskega (prehranskega) varuha konkurence in predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kmetijskega ministrstva in Evropske komisije so delili poglede na aktualno problematiko. 

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je opozorila na uporabo vprašljivih ravnanj na področju marketinga in predstavila primer enega od trgovcev, ki oglašuje veliko razliko v ceni med trgovsko blagovno znamko in blagovno znamko proizvajalca. Izpostavila je težave manjših proizvajalcev pri izračunu proizvodne cene (zlasti za sadje in zelenjavo), kar jim otežuje pogajanja s trgovino. Opozorila je tudi na pomanjkanje znanja o pravilih varstva konkurence, kjer bo treba te kompetence dopolniti na ravni različnih služb (nabave, prodaje) v celotni agroživilski verigi.

Objavljen je predlog nove Uredbe EU o javnem naročanju (Public Procurement Act)
Evropska komisija je 9. septembra 2026 objavila predlog Uredbe o javnih naročilih in koncesijah (Public Procurement Act), COM(2026) 590. Predlog celovito prenavlja pravila EU o javnem naročanju in bo neposredno vplival na podjetja, ki sodelujejo na javnih razpisih. Trenutno je v rednem zakonodajnem postopku. 

Najpomembnejše novosti so:

• Sedanje tri direktive o javnem naročanju, sektorskem naročanju in koncesijah bo nadomestila ena neposredno uporabljiva uredba.
• Predlog uvaja dva nova glavna postopka, odprti in dinamični postopek, ki ju bo mogoče izvesti z merili za izbor ali brez njih ter s pogajanji ali brez njih. Pri odprtem postopku bodo gospodarski subjekti ponudbe predložili že na začetku. Pri dinamičnem postopku se bodo gospodarski subjekti najprej pridružili postopku, nato pa bodo v času njegove veljavnosti povabljeni k oddaji ponudb ali pogajanjem za posamezna naročila. Oba postopka bo dopolnjeval postopek za inovacije, namenjen razvoju in nabavi inovativnih rešitev, ki jih naročnik želi dati razviti gospodarskemu subjektu, da bi čim bolje zadovoljil svoje potrebe.
• Predlog izboljšuje dostop do javnega naročanja, zlasti za MSP. Merila za izbor omejuje na to, kar je nujno, da ima gospodarski subjekt tehnično, strokovno, pravno in finančno sposobnost za izvedbo naročila. Predhodne izkušnje z javnimi naročili so lahko pogoj le, kadar je to nujno utemeljeno z zahtevnostjo naročila ali naravo predmeta.
• Predlog predvideva, da se javna naročila praviloma oddajo na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, ne zgolj najnižje cene. Merila kakovosti, povezana s predmetom naročila, morajo imeti najmanj 30-odstotno utež. Pri delovno intenzivnih naročilih je utež najmanj 50-odstotna in mora vključevati pomembne socialne vidike. Naročnik lahko od tega odstopi, kadar kakovost zadostno zagotovi s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo naročila.
• Naročniki bodo lahko uporabili zahteve glede evropske preference (European preference), med drugim tako, da bodo omejili sodelovanje v postopku, zahtevali najnižji delež izvora iz Unije ali iz držav, s katerimi ima EU sklenjen sporazum o dostopu do javnih naročil, oziroma priznali prednost pri ocenjevanju ponudb.
• Nacionalne platforme za javno naročanje se bodo povezale v skupni evropski digitalni ekosistem. Podjetja bodo izpolnjevanje pogojev dokazovala prek digitalnega profila, zato istih dokumentov ne bo treba predložiti ob vsakem razpisu (načelo »samo enkrat«).
• Naročniki bodo smeli oziroma v določenih okoliščinah morali obravnavati tveganja za varnostne interese in interese javne varnosti Unije ali držav članic, povezana s kritično infrastrukturo, občutljivimi informacijami, kibernetsko varnostjo, motnjami v dobavi in nedopustnim vplivom tretjih držav.

Celotno besedilo predloga je dostopno na spletnem naslovu.