V javni obravnavi je predlog sprememb in dopolnitev Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1E). S predlagano spremembo so določeni dodatni razlogi za zavrnitev registracije znamke, določene so posledice za neuporabo znamke, uvaja se elektronsko poslovanje Agencije, urejene so posledice uporabe embalaže/nalepk/listkov/varnostnih oznak skupaj z blagom ali storitvami, če bi ta skupna uporaba kršila pravice imetnika znamke. Predviden je prenos vseh postopkov za razveljavitev in ničnost znamke (najkasneje do 14.01.2023). 

S spremembo se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive 2015/2436/EU in se skladno s tem spreminja:

• Opredelitev znakov, ki lahko sestavljajo blagovno znamko, je širša. Prejšnja zahteva, da je znak mogoče grafično predstaviti, je nadomeščena z zahtevo, da je znak mogoče predstaviti tako, da pristojni organi in javnost jasno in natančno ugotovijo, kaj je predmet varstva (spremenjen 42. člen).
• Nabor absolutnih razlogov, zaradi katerih urad ne sme registrirati prijavljene znamke in jih po uradni dolžnosti preveri pri vsaki prijavi znamke, je razširjen. V primerjavi s sedanjo ureditvijo je večina sedanjih razlogov za zavrnitev ohranjenih, nekaj je črtanih, ker niso več dovoljeni ali pa so spremenjeni, dodani pa so novi, kot na primer nasprotovanje tradicionalnim izrazom za vina, nasprotovanje zajamčenim tradicionalnim posebnostim, nasprotovanje žlahtniteljskim pravicam, nasprotovanje drugim predpisom Republike Slovenije ali Evropske unije (spremenjen 43. člen).
• Institut pridobljenega razlikovalnega učinka znaka v okviru preizkusa absolutnih razlogov za zavrnitev registracije znamke v primerjavi s sedanjo ureditvijo ni spremenjen. Novost je upoštevanje pridobljenega razlikovalnega učinka v okviru ugotavljanja ničnosti znamke - znamka se ne sme razglasiti za nično, če je pred datumom vložitve zahteve za ugotovitev ničnosti z uporabo pridobila razlikovalni značaj, torej tudi če na datum vložitve prijave še ni imela razlikovalnega učinka in ga je pridobila kasneje (novi 52.e člen).
• Pri relativnih razlogih za zavrnitev registracije se ohranja ureditev, da je za zavrnitev znamke iz relativnih razlogov nujen ugovor in da teh razlogov urad ne preverja po uradni dolžnosti. V primerjavi s sedanjo ureditvijo so nekateri razlogi za zavrnitev vsebinsko ohranjeni oziroma so samo opredeljeni jasneje in natančneje, nekateri pa so spremenjeni oziroma dopolnjeni. Med dopolnjene sodi na primer zavrnitev registracije znamke v primerih, če je pred datumom vložitve te prijave nekdo drug pridobil pravico do neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu, in mu ta neregistrirana znamka ali znak dajeta pravico do prepovedi uporabe kasneje prijavljene znamke. Dopolnjen je tudi relativni razlog za zavrnitev registracije zaradi nasprotovanja prej prijavljeni označbi porekla blaga ali geografski označbi – v primerjavi z zdaj veljavno določbo ima prednost pred prijavljeno znamko tudi prej prijavljena označba porekla ali geografska označba, čeprav je registrirana kasneje, in ne le že registrirana označba porekla ali geografska označba. V primerjavi z zdaj veljavno določbo je jasneje določeno tudi, katere znamke so obsežene s pojmom prejšnja znamka (spremenjen 44. člen).
• Velik poudarek je na uporabi znamk, pri čemer se petletno obdobje uporabe šteje od datuma vpisa znamke v register. Obdobje resne in dejanske uporabe se upošteva v postopkih ugotavljanja kršitev, v postopkih za razveljavitev zaradi neuporabe, kot obramba v postopkih ugotovitve ničnosti ter kot obramba v postopkih ugovora, kar je novost v primerjavi s sedanjo ureditvijo (novi 52.b člen).
• Nove so določbe o stvarnih pravicah na znamkah, o znamki kot predmetu licence ter znamki kot predmetu izvršbe ter dodane določbe v zvezi s prenosom znamk. Te določbe so v skladu z Direktivo 2015/2436/EU določene enako kot v Uredbi 2017/1001/EU. Ker je taka ureditev ustrezna tudi za patent in model, se te določbe, kjer je to ustrezno, določajo enako tudi za ti pravici (spremenjen 75. člen, novi 75.a člen, novi 75.b člen, novi 75.c člen).
• Nove so nekatere določbe o kolektivni znamki: pojem kolektivne znamke, določbe o pravilniku o uporabi kolektivne znamke, pogoji za njeno registracijo, uporabo, ničnost in razveljavitev. Določbe o kolektivni znamki so obvezne in jih morajo v svojo nacionalno zakonodajo prenesti vse države članice (spremenjen 45. člen, spremenjen 46. člen, novi 46.a člen).
• Določena je obveznost urada, da v postopku ugovora zoper registracijo znamke prijavitelju znamke in vložniku ugovora na njuno skupno zahtevo omogoči, da lahko preučita možnost morebitne poravnave (novi 102.b člen).
• Predlagane so tudi spremembe, ki omogočajo uradu postopen prehod na elektronsko poslovanje v celoti (nova 85.a in 85.b člen). V novem zalednem sistemu, katerega implementacijo pripravlja urad, bodo odločbe in drugi dokumenti nastajali v elektronski obliki, strankam pa se bodo odpremili po pošti - v obliki fizičnega prepisa odločbe, izdane v elektronski obliki. Zato je predlagano, da se uredi izdaja odločb in drugih dokumentov v elektronski obliki in določi, da so ti podpisani z elektronskim podpisom uradne osebe, ki je odločala v zadevi. Predlagane so določbe, ki omogočajo uradu izdelavo fizičnega prepisa elektronske odločbe (izvirnik je v elektronski obliki) in njegovo overitev ter overitev elektronskih prepisov. Dodana je tudi določba, da urad hrani izvirnik odločbe.
• Iz razlogov ekonomičnosti in nižanja stroškov ter s ciljem povečati učinkovitost, se z novo ureditvijo drugače ureja tudi način vročanja. Predlagano je, da se vse odločbe, sklepi in drugi dokumenti urada vročajo z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno 15. dan od dneva, ko je bil dokument odpremljen. 

 Vsa podjetja, ki imate v zvezi s predlaganimi spremembami pripombe oziroma predloge prosimo, da nam jih pošljete do 15.2.2019 na naslov ptz@gzs.si. Zbrane predloge podjetij bomo skupaj z obrazložitvami poslali pristojnim v obravnavo.