Novinarska konferenca GZS, 4. maj 2015

V javnosti odmeva zahteva sindikatov po spremembi zakona o minimalni plači, pri čemer naj bi svoj predlog predstavili v torek, 5. maja 2015.

Gospodarska zbornica Slovenije ne pristaja na nikakršno redefinicijo minimalne plače v smislu izločitve dodatkov na pogoje dela, saj so stroški dela v Sloveniji že tako previsoki. V tem trenutku bi to pomenilo ogrožanje številnih delovnih mest, kar je povsem v nasprotju s težnjo politike, pa tudi gospodarstva, po povečanju števila delovno aktivnega prebivalstva in zaposlovanju mladih ter dolgotrajno brezposelnih.

Sočasnost dviga minimalne plače v letu 2010 in gospodarske krize je v obdobju zadnjih let privedla do občutnega razkoraka v rasti minimalne in povprečne bruto plače. Slovenija je imela v obdobju 2008 do 2013 najvišjo rast minimalne plače v EU, realno se je v tem obdobju zvišala za 28,7%. Po drugi strani se je po podatkih EUROSTATA v približno polovici članic minimalna plača v tem obdobju  realno zniževala. Dvig minimalne plače v Sloveniji je v preteklih štirih letih pomembno prispeval k zvišanju plač, zmanjšanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami, zmanjšanju plačne neenakosti, pa istočasno tudi poslabšanju stroškovne konkurenčnosti gospodarstva in izgubi delovnih mest.

Slovenija je z 51,4% v evropskem vrhu, kar se tiče razmerja med minimalno in povprečno bruto plačo. Po znesku minimalne plače se uvršča na zgornji rob osrednje skupine članic EU, kjer minimalna plača znaša med 500 in 800 evri. V skupini so poleg nas še Grčija, Malta, Portugalska in Španija. Nominalno višja kot v Sloveniji je samo v šestih gospodarsko bistveno bolj razvitih državah. To je jasen pokazatelj, da je Slovenija – ob upoštevanje ekonomskih kazalcev – že sedaj ob obstoječi višini minimalne plače nerealno visoko.

Minimalno plačo prejema okoli 48.000 (8%) zaposlenih pri pravnih osebah v javnem in zasebnem sektorju. Najvišji delež minimalnih plač je v predelovalni industriji (11.000, 23%), trgovini (8.100, 17%), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6.400,13%), izobraževanju (4.800, 10%) in gradbeništvu (4.500, 10%).

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič: »Slovensko gospodarstvo izgublja delovna mesta tudi zaradi previsokih stroškov dela. Žal je trenutna gospodarska rast in novo zaposlovanje prešibko, da bi nadomestilo 90.000 delovnih mest, ki smo jih izgubili po letu 2008. Dvig minimalne plače, ki bo povzročil tudi dvig preostalih plač, bo ponovno ogrozil številna delovna mesta in poslabšal konkurenčnost poslovanja.«