Najšibkejša četrtletna rast v zadnjih dveh letih je posledica velikega padca investicij, delno tudi zadržanega trošenja gospodinjstev. Izvoz je nad pričakovanji.
Pridobljenih 6 mest na lestvici konkurenčnosti IMD, vendar 7 mest za srednjeevropskimi konkurentkami. Nefleksibilen trg dela, nenavadne menedžerske prakse in nizke mednarodne investicije so mlinski kamni okoli vratu gospodarstva.
V redkih državah EU prejemanje nadomestil za začasno zadržanost iz dela ni navzgor omejeno, kot to velja v Sloveniji. In naša ureditev zagotovo ne vpliva spodbudno na čimprejšnjo vrnitev zdravih ljudi na delovno mesto. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že dalj časa opozarja, da je nujna reforma, ki bo zagotovila racionalno, dobro organizirano, kvalitetno in pravočasno storitev zavarovancem, ki v tem času negodujejo predvsem zaradi predolgih čakalnih dob. Zato pričakujemo celovito razpravo o možnih spremembah v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, v katero bomo aktivno vključeni tudi socialni partnerji, kot ključni plačniki in koristniki.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljamo zahtevo za obravnavo nujnih sistemskih in strukturnih ukrepov za nov razvojni zagon gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest, kar je ključno za blaginjo prebivalstva in vzdržnost javnih financ, na redni seji Državnega zbora.
Državni zbor je 19. aprila letos sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1D).
10. maja 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1I) (Uradni list RS, št. 30/16), s katerim se odpravlja časovna omejitev veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj.
Znan je program 5. Vrha malega gospodarstva, ki bo 15. junija na Gospodarskem razstavišču.
Poslovanje slovenskega gospodarstva lani je bilo zelo dobro, a ga je nujno analizirati primerjalno, v širšem kontekstu. V danih razmerah smo res dobri, pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Pri tem pa opozarja, da nas to ne sme uspavati. Sicer nas bodo višjegrajske države, s katerimi se primerjamo in ki tudi rastejo, prehitevale po levi in po desni. Zato vztrajamo, da so nujne temeljite reforme. Davčna, pokojninska, zdravstvena, reforma trga dela, pa tudi optimizacija in racionalizacija javnega sektorja. Javno porabo je nujno treba brzdati.«
»Odprava kriznih ukrepov znova ogroža javne finance«, opozarja IMF. Pravi test nas lahko doleti ob višanju obrestnih mer, ko obstaja nevarnost, da bodo izdatki države za obresti narasli za 300 mio EUR letno.
Vlada je pred prazniki sprejela novelo Zakona o trošarini (ZTro-1), v kateri je upoštevala predlog GZS in trošarino za elektriko za porabnike z letno porabo >10.000 MWh znižala iz 3,05 € / MWh na 1,8 €/ Mwh.