Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Je 12% davčnih zavezancev res srednji razred?

Vlada je na sobotni korespondenčni seji sprejela nov dohodninski sveženj ukrepov. Po tem predlogu naj bi bil srednji sloj z zmanjšanjem obremenitve tretjega davčnega razreda za dve leti davčno razbremenjen; četrti dohodninski razred kljub obljubljeni začasnosti ostaja nespremenjen. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob novem predlogu opozarja, da prinaša pozitiven učinek le 12% vseh davčnih zavezancev, tistim torej, ki imajo neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 ter manj kot 70.907,20 evrov.

Redefinicija minimalne plače in mini davčna reforma

Delodajalci smo zelo zaskrbljeni zaradi političnih odločitev, ki argumente in zahteve gospodarstva postavljajo na drugi tir. Še toliko bolj to velja za odločitev glede redefinicije minimalne plače.

Cilj 2016: vsaj 10 ukrepov iz Manifesta industrijske politike

Danes bo izvršilni odbor strateške skupine Slovenija 5.0 obravnaval akcijski plan za uresničevanje ukrepov iz Manifesta industrijske politike. Cilj je uresničiti vsaj 10 ukrepov iz tega dokumenta s poudarkom na 12 ukrepih, ki so bili kot prednostni izbrani na Vrhu slovenskega gospodarstva oktobra na Brdu pri Kranju. Med posrednimi cilji akcijskega plana so intenzivno komuniciranje z oblastjo pri kreiranju ukrepov, ozaveščanje javnosti o pomenu industrijskega preporoda, sklepanje zavezništev z drugimi družbenimi skupinami, aktivna udeležba čim več posameznikov v projektih Slovenije 5.0.

Poziv predsedniku vlade: DAVČNA ANTIREFORMA

Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije so danes predsednika Vlade RS in finančnega ministra pozvali, da umakneta napovedane davčne ukrepe, ki namesto razbremenitve gospodarstvu vnovič prinašajo nove davčne obremenitve. Zahtevajo, da: - da Vlada RS takoj umakne predloge davčnih sprememb, - da Vlada RS predlaga in do konca leta sprejme nov sveženj davčnih ukrepov, ki bo dejansko razbremenil gospodarstvo.

Davčna reforma: »Ukinjanje davčnih olajšav je 'de facto' in 'de iure' v nasprotju s socialnim sporazumom.«

Prepolovitev olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter olajšave za investiranje, odprava olajšave za zaposlovanje – vlada meni, da to ne bo negativno vplivalo na gospodarstvo. Gospodarstvo meni drugače! Ukinjanje davčnih olajšav je 'de facto' in 'de iure' v nasprotju s socialnim sporazumom, kateremu so se zavezali, pravi generalni direktor GZS, Samo Hribar Milič.

PGZ: Visoke koncesnine za uporabnike geotermije: kazen namesto spodbud

Murska Sobota: 12.11.2015 - Geotermija po sprejetju uredb o visokih koncesninah ni več konkurenčna prednost Pomurja – Če ne bo posluha s strani države, se pričakujejo odpuščanja in propad podjetij.

»V Sloveniji se splača trošiti, ne pa vlagati v nova delovna mesta!«

Tako »davčno reformo«, ki jo je včeraj objavilo ministrstvo za finance, ocenjuje generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Ukrepi ne pomenijo prave davčne reforme, še manj nekaj, kar bi gospodarstvo lahko pozdravilo. Predvsem pa nikakor ne odtehtajo zagotovil, ki jih je vlada dajala glede razbremenitve gospodarstva.

Predsednik GZS: Težav z javnimi financami očitno ni več

»Če si Vlada RS lahko privošči za 148 milijonov evrov višjo maso plač v javnem sektorju, potem ni prav nikakršnega dvoma, da ima dovolj manevrskega prostora tudi za znatno razbremenitev gospodarstva in s tem večine aktivnega prebivalstva v Sloveniji.«

O zdravstvu: Aktivno prebivalstvo je že sedaj preveč obremenjeno!

Gospodarstvo in vsi zaposleni v njem v zdravstveno in druge javne blagajne prispevajo preveč, da bi še naprej lahko molčali. Ne pristajamo več na nikakršne dodatne obremenitve delodajalcev, pa tudi ne na dodatne obremenitve zavarovancev iz vrst delovno aktivne populacije, ki danes plačujejo največ.

Arhiv: 12 prioritetnih ukrepov za Vlado RS

Na Vrhu slovenskega gospodarstva so predstavniki podjetij v diskusiji s predstavniki vlade določili 12 prioritetnih ukrepov iz Manifesta industrijske politike. Ti so na področju industrije prihodnosti (industrijske politike): štipendijska politika, izobraževanje kadrov skladno s potrebami delodajalcev, prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo, digitalizacija industrije, pametno usmerjanje razvojnih sredstev, okrepljena vloga slovenske diplomacije in okrepitev ponudbe SID banke.