Šest ključnih razlogov, ki govorijo v prid upravičenim zahtevam, da je treba predlog Ministrstva za finance o davčnem prestrukturiranju bistveno spremeniti in dopolniti. Predlog davčnega prestrukturiranja, ki ga ponuja Ministrstvo za finance, ima kar nekaj negativnih učinkov. Objavljamo razloge, zakaj ga je treba bistveno spremeniti oziroma dopolniti …
Predstavniki gospodarstva nismo zadovoljni z vsebino predloga finančnega ministrstva. V predlogu davčnega prestrukturiranja ni predvidenega niti najmanjšega znižanja javne porabe, čeprav bi denimo prihranek v višini 100 milijonov evrov pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe. Gospodarstvo bo dodatno obremenjeno, učinke pri neto plačah pa lahko že kmalu izničijo druge dajatve.
Skladno z določbami Zakona o revidiranju (ZRev) so za ocenjevanje vrednosti nepremičnin pristojni zgolj pooblaščeni ocenjevalci.
Direktorat za lesarstvo bo za pilotno nadaljevanje projekta Kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu (KOCles 2.0), v katerega bo sistematično vključen tudi design menedžment, namenil 600.000 evrov v letih 2016 in 2017, poročajo iz Združenja lesne in pohištvene industrije..
Ta teden se bodo na Gospodarski zbornici Slovenije prvič sestali povabljeni kandidati za članstvo v strateški skupini Podjetniška Slovenija.
Izmed 24 ukrepov, ki so zajeti v Deklaraciji TNI, podjetja v tuji lasti izpostavljajo predvsem razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in optimizacijo javne porabe.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujemo, da predlog davčne reforme, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance, ne odraža nujne potrebe po reformah kot tudi ne nujnega bolj gospodarnega ravnanja z javnimi financami, kar bi te reforme, tudi resno in odločno davčno reformo, sploh omogočilo.
Izmed 24 ukrepov, ki so zajeti v Deklaraciji TNI, podjetja v tuji lasti izpostavljajo predvsem razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in optimizacijo javne porabe. Na današnjem Vrhu so gospodarstveniki s predstavniki vlade razpravljali o nujnih ukrepih, ki bi Slovenijo naredili bolj poslovno in investicijsko prijazno. Dogodek sta organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Forum tujih investitorjev v Sloveniji, ki deluje pri GZS.
Prejšnji teden smo objavili prvi skupni dokument podjetij v tuji lasti s sedežem v Sloveniji.
Gradbeniški poklici imajo prihodnost in potencial, pravi Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in IGM, ki deluje v okviru GZS. V naslednjih letih bo v Sloveniji javni investicijski potencial ponovno relativno velik. Obeta se izgradnja več državnih projektov, kot so 2. tir Koper-Divača, 2. cev predora Karavanke, dokončanje avtocestnega križa ter 3. razvojna os. Pričakovati je tudi temeljito prenovo dotrajanih državnih cest. Zasebni in javni investitorji bodo v še večji meri prenavljali starejši stanovanjski in nestanovanjski stavbni fond. Večja bo tudi potreba po izgradnji novih (nizkoenergijskih in »pametnih«) večstanovanjskih objektov.