Stališča in komentarji


Javno naročanje – ne zapravimo tretje priložnosti: 1. april 2016 je priložnost za nov začetek. Pa bo res?

Ljubljana, 31. marec 2016 – Zakon brez pravilne in smiselne uporabe, ki mora zasledovati cilj boljše porabe javnih sredstev in hkrati večjo konkurenčnost slovenskih ponudnikov, ne bo prinesel bistvenih sprememb, pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

Najslabše: vlada ni usklajena pri davčni politiki

Najslabše: vlada ni usklajena pri davčni politiki

Odziv vlade na manifest je pricakovan, a je vseeno razocaral.

ZA resno, ne pa kozmetično davčno reformo

Ta hip imamo kljub rasti le 3.700 novih delovnih mest več kot pred enim letom. Pa čeprav so podjetja v letu 2015 iz naslova dodatnih obremenitev nekaterih oblik dela v javne blagajne prispevala dodatnih 100 milijonov evrov. S tem bi lahko plačali 4.150 osebam povprečno letno bruto bruto plačo, vključno z regresom, malico in prevozom. To je jasen signal, da potrebujemo resno razbremenitev plač. Objavljamo skupni predlog davčne reforme Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS).

GZS proti neetičnemu poslovanju

»Na GZS najostreje zavračamo neetično poslovanje, hkrati pa od državnih organov pričakujemo zagotovitev delovanja pravne države,« pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Odgovornost ostaja na strani imetnika nevarnih odpadkov

Odgovornost za izdelavo ocene nevarnih odpadkov ostaja na strani imetnika odpadkov kot doslej in ne na strani prevzemnika.

5 pozitivnih signalov iz vlade

Vlada RS se je pred 12 dnevi s sklepom opredelila do predlogov iz Manifesta industrijske politike.

Znan program za 1. Vrh podjetij v tuji lasti

Prvi vrh tujih podjetij, ki ga bosta GZS in Forum tujih investitorjev pri GZS organizirala, 13. aprila, bo imel dvodelni program.

Slovenskemu Primorju grozi izgon slovenskih radijskih postaj

Medijska zbornica, ki deluje v okviru GZS, poziva Republiko Slovenijo, naj zagotovi uporabo državnih radijskih frekvenc na Primorskem, kjer se radijske postaje že leta soočajo z motenjem radijskih frekvenc s strani radijskih italijanskih postaj in s tožbami le-teh za motenje posesti. Če Slovenija ne bo zaščitila svojih pravic, ki izhajajo iz vpisa njenih radijskih frekvenc v mednarodni register, je ogrožen obstoj radijskih postaj na Primorskem. V tožbah italijanskih radijskih postaj proti slovenskim za motenje posesti italijanska sodišča ne upoštevajo mednarodnega prava. Zato slovenskim radijskim postajam grozi plačilo odškodnin, kar bi pomenilo konec radijskega oddajanja slovenskih programov v Primorju, na kar opozarjajo primorske radijske postaje že od leta 1993.

Bo Slovenija vnovič izgubila svoj obraz?

Medtem ko Bruselj sumi v naše javnofinančne napore in vlada ne kaže poguma za resne reforme, gospodarstveniki ponujajo konkretne predloge za nižjo javno porabo: boj proti finančnim anomalijam v visokem šolstvu, ukinitev in zmanjšanje programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre, optimizacija skupnih služb in ukinitev nenujnih dejavnosti v javni upravi, reorganizacijo lokalne samouprave …

Opredelitev do pobud iz Manifesta industrijske politike, ki so bile sprejete na 10. Vrhu slovenskega gospodarstva

Na četrtkovi seji se je vlada opredelila do predlogov gospodarstva iz Manifesta industrijske politike. GSZ se bo na stališča vlade odzvala v naslednjih dneh.