Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Britanskim bankam se je zgodilo ljudstvo


Slovenija bo utrpela udarec predvsem zaradi nekoliko manjše rasti povpraševanja na glavnih izvoznih trgih, saj naj bi se poslovni optimizem v Evropi zmanjšal. Tudi manjša kupna moč britanskih turistov naj bi znižala turistični izkupiček za okoli 20 mio evrov.

Britanci izbrali odhod, politiki kdaj in kako

Tesen izid referenduma je predvsem presenetil finančne trge, saj so finančni udeleženci in stavnice v precej večji meri ocenjevali, da se bodo Britanci odločili ostati v EU. Temu so pripisali kar 4-krat večjo verjetnost od odhoda. Aktualen izid: 52 proti 48 za odhod je tako pričakovano pretresel trge in imel sledeče vplive:

KOLAPS FUNTA

Funt je dan po referendumu izgubil 10 % svoje vrednosti proti dolarju ter padel na najnižjo vrednost v zadnjih 30-ih letih. Pričakujemo, da bo v nekaj dneh pridobil del vrednosti, saj je bil padec previsok.

PADEC DELNIC

Britanski indeks FTSE 100 je zgrmel za 8,5 %. Tudi evropski delniški indeksi in svetovni naj bi močno izgubili na vrednosti, dokler ne bo jasno več, kako naprej.

STROŠKI ZADOLŽEVANJA PERIFERNE EVROPE NAVZGOR

Pričakovano so se finančni vlagatelji zatekli k varnim naložbam. Nemške 10-letne obveznice prinašajo vlagateljem -0,14 % letno, medtem ko se Italijani zadolžujejo za 0,3 odstotne točke dražje (1,5 %).

BRITANCI KMALU BREZ AAA

Bonitetna agencija S&P je potrdila, da bo Velika Britanija izgubila najvišjo bonitetno oceno AAA. To sicer nujno ne pomeni višjih stroškov zadolževanja za državo, saj imajo Britanci svojo lastno centralno banko, ki vpliva na gibanje obrestnih mer. Ocenjuje se, da bi lahko Bank of England že avgusta znižala obrestno mero. Evropska centralna banka bi se lahko zatekla tudi k dodatnim ukrepov monetarne politike, s katerimi bi poskušali spodbuditi evrsko ekonomijo.

BDP nižji za 0,2 do 0,3 %

Finančni trgi naj bi bili zgolj barometer dogajanja v realnem gospodarstvu. Odražali naj bi prihodnjo profitabilnost podjetij, ki je odvisna tako od sentimenta podjetniškega sektorja kot dejanskih zaslužkov. Trenutno odražajo strah pred posledicami tega referenduma na porast evroskepticizma v vsej Evropi ter uvedbo ukrepov, ki bi omejili prost pretok blaga, kapitala in delovne sile med EU in Veliko Britanijo. Ocenjujemo, da bo vpliv odločitve britanskega ljudstva zelo odvisna od komunikacije britanskih in evropskih politikov. V kolikor bo ta jasna in ukrepi predvidljivi, bodo vpliva na realno gospodarstvo minimalni oziroma začasni. V kolikor pa bo neznank v roku naslednjih 3 mesecev veliko, se lahko zgodijo naslednje spremembe:

  • močan porast blagovne menjave med Združenim kraljestvom in EU, zaradi neznank o prihodnjih carinah in omejitvah,
  • manj poslovnih investicij v EU in Združenem kraljestvu,
  • upad optimizma potrošnikov v EU nasploh.

Prva sprememba bi pozitivno vplivala na BDP, vendar bi bil negativni vpliv zadnjih dveh močnejši. Ocenjujemo, da bi se rast BDP v EU znižala za 0,2 do 0,3 odstotne točke. Na nivoju dejavnosti so med bolj prizadetimi britanske finančne družbe, sploh tiste, ki so iz Londona izvajale operacije za države EU. Pridobili naj bi regionalni finančni centri kot so Paris, Frankfurt, Varšava, Milano in Dublin. Ocenjujemo, da se bosta EU in Združeno kraljestvo lahko uspešno dogovorili o prihodnjem načinu gospodarskega sodelovanja. EU-28 je zaradi odločitve Britancev politično oslabljena, kar lahko omejuje njeno vlogo napram ostalim velesilam. To ni zanemarljiva posledica, saj imajo pri določitvi pravil igre večji ekonomski bloki večjo moč.

Manj izvoza, manj turistov

Slovenija bo utrpela udarec predvsem zaradi nekoliko manjše rasti povpraševanja na glavnih izvoznih trgih, saj naj bi se poslovni optimizem v Evropi zmanjšal, tudi manjša kupna moč britanskih turistov naj bi znižala turistični izkupiček za okoli 20 mio EUR.

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Odločitev Britancev je presenetljiva, vendar jo spoštujemo. Nikakor ne smemo dopustiti, da se EU zaradi tega ekonomsko zapira, saj prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ostaja temeljni postulat uspešne ekonomske skupnosti. Prepričan sem, da je možen uspešen dogovor za ohranitev teh svoboščin.«

 

Fotogalerija