Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Vprašljiva vzdržnost rasti med 4 in 5 %

Ocene gospodarske rasti se dvigujejo že vse od novembra 2016. Ključen razlog za dvig napovedi so tako tekoči podatki o gospodarski dinamiki kot izrazit optimizem izvoznikov, potrošnikov in gradbenikov, ki je na 10-letnem vrhu. Toda rast se lahko kmalu upočasni.

Po zadnjih ocenah UMAR-ja naj bi letošnja gospodarska rast v Sloveniji celo presegla 4 % (4,4 %), medtem ko naj bi v naslednjem letu znašala 3,9 %. Ob prvem polletju se je gospodarstvo okrepilo za 5 %, tekoči mesečni podatki pri glavnih kazalnikih pa nakazujejo, da je gospodarska rast med 4 in 5 %, brez izjemnih dogodkov v mednarodnem prostoru, mogoča.

Izvozniki z manj vetra v jadra
Realno rast izvoza blizu 10 % podpira rast povpraševanja iz naših glavnih izvoznih partneric, pretežno držav EU. To blago je namenjeno tako končni porabi v EU kot tudi izvozu v druge države. Zaradi zadnje, več kot 10-odstotne krepitve evra napram dolarju, je z določenim zamikom vseeno pričakovati manjše rasti izvoza, kot smo jih zdaj vajeni. Ob tem se moramo zavedati, da je visoka rast BDP-ja predvsem posledica visoke rasti dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu, ki aktualno rast produktivnosti dosega pretežno na račun eksternih dejavnikov: nizkih cen surovin kot tudi energentov. Že pri zadnjih se situacija spreminja, saj so cene električne energije na regionalnih borzah že za 20 % višje kot lani, kar odraža visoko gospodarsko rast v regiji. Hitra rast cen surovin in energentov bi tako hitro upočasnila ras dodane vrednosti ter s tem BDP-ja.

Kar je danes res, jutri že ni
Projekcija trenutno ugodnih trendov na prihodnost, ki je v ozadju dvigov zadnjih ocen gospodarske rasti s strani vrste inštitucij, je lahko nevarna, saj so prav obdobja visoke gospodarske rasti tista, ki spodbujajo neravnovesja v obliki pretiranega zasebnega trošenja (kar vodi v kasnejšo pretirano varčevanje), investiranja (ko tehtani stroški kapitala upadejo, je več projektov na prvi pogled profitabilnih) in državnega trošenja. Večja gospodarska rast bi morala biti čas za prestrukturiranje javne porabe, katere rast bi morala v prvi meri zaostajati za rastjo davčnih prilivov, s čimer bi zniževali še vedno visok javno dolg, ki je pri 78 % BDP-ja. Odplačevanje v krizi nastalega javnega dolga ustvarja novo varnostno rezervo, ki jo lahko suverena država ob naslednji krizi izkoristi in tako prepreči diktat kreditodajalcev, kot se nam je zgodilo v letu 2013.

Več spodbud elementom trga
Prav tako bi morala rast stroškov dela v sektorju država zaostajati za rastjo produktivnosti kot tudi za rastjo stroškov dela v zasebnem sektorju. Tako bi okrepili konkurenčno prednost zasebnega sektorja. Toda po oceni UMAR-ja naj bi bruto plače v javnem sektorju rasle hitreje kot v zasebnem, kar je povsem nasprotno od želenih trendov. Poleg tega bi bilo nujno hitreje omejevati rast izdatkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno in spodbuditi zasebno varčevanje za te namene.

Kako dolgo še s poceni posojili
Aktualno gospodarsko rast znatno spodbujajo nizke obrestne mere, ki prilivajo olje na ogenj optimizma potrošnikov in povzročajo mnogotere nezaželene stranske učinke. To so denimo visoka rast cen nepremičnin, nebrzdano zadolževanje in špekulacija s kripto valutami. Preobrat pri cenah surovin bi dvignil verjetnost rasti obrestnih mer in tako povzročil pok katerega od omenjenih balonov. Vsekakor bi prekinil trenutno več kot ugodne gospodarske trende.

Fotogalerija