Vrh slovenskega gospodarstva tudi o prehranski varnosti

Vrh gospodarstva je osrednjo pozornost namenil varnosti. V ospredju so bile energetska, prehranska in kibernetska varnost, ki so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije in s tem temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo prek 450 udeležencev 19. Vrha slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala GZS.

 

Na okrogli mizi so svoje poglede na različne varnosti soočili Martin Novšak, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor GEN energije, Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Razpravo je komentiral tudi Ali Žerdin, urednik in novinar Dela.

 

Ob koncu dogodka je sledil povzetek deset konkretnih sklopov ukrepov, oblikovanih na podlagi razprave, z izvedbo katerih želimo prispevati k večji konkurenčnosti in gospodarski varnosti Slovenije in so zapisani v obliki Deklaracije 19. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je bila poslana Vladi RS. Več o vrhu gospodarstva in vsebini deklaracije na povezavi.

 

Združenje za sadjarstvo o aktualnem dogajanju

Predstavitev posebnosti režima obiranja jabolk v letu 2024, pogojev skladiščenja jabolk letošnjega letnika, razmer v sektorju in aktivnosti združenja so bile teme srečanja članov in podpornih članov Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki je potekalo v sadjarskem centru Gačnik v Mariboru. Udeležencem je bil predstavljen letni program dela javne službe v sadjarstvu za leto 2025 s poudarkom na pečkarjih. Člani so razpravljali o aktualnih razmerah v sadjarstvu (pozeba 2024, zavarovanja v sadjarstvu, javni razpisi iz načrta skupne kmetijske politike) in predlogih za aktivnosti Združenja v prihodnjem letu.

Sektorski odbor pozval k vstopu v shemo IK za žita

Kako spodbuditi pridelovalce, da vstopijo v shemo izbrana kakovost Slovenija za žita in k certificiranju spodbuditi tudi ostale člene v žitni verigi je bila osrednja tema sestanka sektorskega odbora za žita, ki je potekal na KGZS. Člani so predstavili stanje glede certificirane pridelave žit in se dogovorili, da KGZS skupaj z Javno službo kmetijskega svetovanja pripravi kratka navodila in povzetek zahtev iz specifikacije IK za pšenico. Vse organizacije pozovejo svoje člane k certificiranju, pomagajo z organiziranjem skupinskega certificiranja in okrepijo obveščanje. MKGP bo preverilo možnosti za tisk letaka o IK za žita.

Sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah

Državni zbor je na seji dne, 22. 11. 2024 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1M).

Novela ZGD-1M za poslovanje družb uvaja novosti glede:

·       javnega poročanja za multinacionalne družbe - večje obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v dveh preteklih zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750.000.000 evrov in ki multinacionalno poslujejo bodo zavezane k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice.;

·       poročanja o trajnostnosti - posodabljajo se obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, tako da je določen širši obseg zavezancev za poročanje (vse velike družbe ter vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi - razen mikro družb), širši obseg in vsebina informacij, o katerih je treba poročati, ter tudi večji nadzor nad vsebino poročanja s strani revizorjev. Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo tako veliko obsežnejše. Poročilo o trajnostnosti mora biti pripravljeno v enotni elektronski obliki na podlagi enotnih standardov trajnostnega poročanja, sprejetih s strani Evropske komisije.

 

Prehodne določbe:

Nove določbe, ki se nanašajo na poročilo o trajnostnosti in konsolidirano poročilo o trajnostnosti  se pričnejo uporabljati:

1. za poslovno leto, ki se začne v letu 2024, za:

·       velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500,

·       obvladujoče družbe, ki so subjekti javnega interesa in ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe iz petega odstavka 55. člena zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, ter katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja na ravni skupine večje od 500;

 

2. za poslovno leto, ki se začne v letu 2025, za:

·       velike družbe, razen za tiste iz prve alineje prejšnje točke,

·       obvladujoče družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami dosegajo pogoje za velike družbe iz petega odstavka 55. člena zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %, razen za tiste iz druge alineje prejšnje točke;

 

3. za poslovno leto, ki se začne v letu 2026, za:

·       majhne in srednje družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, razen za mikro družbe,

·       majhne in nekompleksne institucije, če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba,

·       lastne zavarovalnice in pozavarovalnice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če gre za veliko družbo oziroma majhno ali srednjo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ki ni mikro družba.

Določbe zakona, ki se nanašajo na opremo poročila o trajnostnosti z oznakami, se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Določbe glede poročila o trajnostnosti v zvezi s tujim podjetjem iz tretje države se začnejo uporabljati za poslovno leto, ki se začne v letu 2028.