V sklopu projekta EIT Food Hub Slovenija smo na GZS - Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij uspešno izvedli delavnico z naslovom "Odpadna hrana kot odpadek ali surovina?". Dogodek je bil namenjen ozaveščanju in iskanju inovativnih rešitev za zmanjševanje odpadne hrane ter njeno ponovno uporabo.

Delavnico je odprla Tadeja Kvas Majer, višja sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predstavila aktualne nacionalne aktivnosti na tem področju. Sledile so interaktivne delavnice, kjer smo udeleženci v skupinah razvijali nove pristope za zmanjševanje količin odpadne hrane.

Na začetku smo zapisali, kjer opazimo ali zaznamo, da se zavrže veliko hrane. Pri svojih primerih smo morali biti čim bolj specifični, kot je na primer prekomerno naročanje hrane v hotelih, kjer nudijo samopostrežni zajtrk, pogostitve na javnih dogodkih, kupovanje prevelikih zalog hrane zaradi trgovinskih promocij (predvsem živila, kot so sadje, zelenjava, mlečni izdelki). Udeleženci so delili tudi svoje nasvete za zmanjševanje odpadne hrane v domači kuhinji, na primer s ponovno uporabo krompirjevih olupkov za pripravo njokov, ponovna uporaba ostankov paradižnika pri pripravi mezge in krušnih drobtin pri cvrtju.

Vsaka skupina je analizirala ključne razloge za nastajanje velikih količin odpadne hrane, kjer smo izpostavili nizko ozaveščenost potrošnikov in občutek nemoči, ki ga kot posamezniki lahko občutimo pri reševanju takšnih obsežnih izzivov. Razloge smo našli tudi v močnih oglaševalskih kampanjah, agresivnih cenovnih promocijah, predpakiranih živilih, ki potrošnika spodbujajo k večjim nakupom, ki niso potrebni. Pri tem veliko vlogo igra tudi pomanjkanje znanja in predvsem pomanjkanje idej za ponovno uporabo.

Med predlaganimi rešitvami smo poudarili pomen izobraževanja na vseh ravneh. Poudarek smo dali medgeneracijskemu sodelovanju, saj bi starejše generacije, ki so živele v časih, ko je bilo treba bolj varčno ravnati s hrano, lahko mladim predale izkušnje in znanje. Dodali smo tudi predlog, da bi izobraževanja ponudili tudi podjetjem oziroma njihovim zaposlenim, predvsem v javnih zavodih. Informativne vsebine o zmanjševanju odpadne hrane bi vključi tudi med televizijskimi oglasi. Predlagana je bila tudi priložnost razvoja aplikacije za načrtovanje nakupov. Na področju prehrane v javnih zavodih smo razpravljali o pomenu natančnega načrtovanja, rednega pregledovanja zalog in dolgoročnega sodelovanja z lokalnimi zadrugami. Udeleženci so se zavedali, da bo za implementacijo rešitev potrebno pridobiti podporo podjetij, države in širše javnosti, ki bi jih bilo treba vključiti v izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti.

Dogodek smo zaključili z ogledom primera dobre prakse na Inštitutu Jožef Stefan, kjer smo si ogledali tehtnico za merjenje odpadne hrane v gospodinjstvih, ki je nastala kot rezultat evropskega projekta.

  

Slika 1: Delavnica "Odpadna hrana kot odpadek ali surovina?"