Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Novice


Arhiv: Poplave 2023: Kakšne posledice so imele za kmetijska tla?

4. avgusta 2023 so večji del Slovenije prizadele hude poplave. Pustile so posledice na številnih področjih, med drugim tudi v kmetijstvu. Posebej prizadeta so bila kmetijska tla, ki predstavljajo osnovo za pridelavo hrane in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(Vir fotografije: Direkcija Republike Slovenije za vode)

V okviru evropskega projekta ECOBASE programa Interreg IPA ADRION, ki naslavlja problem degradacije tal v Jadransko-jonski regiji, smo slovenski partnerji zadolženi za pripravo in implementacijo strategij za preprečevanje poplav preko trajnostne rabe kmetijskih tal.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo preverili kaj se dogaja na kmetijskih (in drugih) zemljiščih ob pojavu poplav. Tla kmetijskih in drugih zemljišč so ob poplavah degradirana s poplavnimi vodami. Predvsem se pojavlja : 

·         (mestoma močno) povečana površinska kamnitost tal zaradi nanosov grobega kamenja in proda,

·         nanosi blat in muljev,

·         erozija površinskih slojev tal (zmanjšanje globine tal in s tem povečanje skeletnosti nove površine tal),

·         mestoma popolna erozija tal in zmanjšanje površine zemljišč (pojav novih strug, spremembe bregov vodotokov),

·         erozija rastlinskih hranil,

·         odlaganje in vnos različnih vrst onesnaževal,

·         odlaganje različnih smeti, snovi in predmetov.

Večina sprememb stanja kmetijskih tal po poplavah je negativnih:

·         zmanjšanje rastlinskih hranil v tleh,

·         zmanjšanje vsebnosti organske snovi,

·         zmanjšanje kapacitete tal za zadrževanje vode,

·         trajno onesnaženje tal s težkimi kovinami,

·         začasna onesnaženje tal z dolgo in srednje obstojnimi organskimi onesnaževali,

·         kratkotrajna onesnaženost tal zaradi nanosa fekalij.

Redke in pogojno pozitivne posledice poplav so predvsem izboljšana rodovitnost zaradi nanosov neoporečnih mineralnih in organskih blat na prej plitvih in skeletnih tleh. Neonesnaženi mulji in blata prispevajo k povečani globini tal, večji vsebnosti talne organske snovi, pa tudi večji vsebnosti hranil (vir: Remediacija poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih, Kmetijski inštitut Slovenije). 

Spremljajte nas na naši spletni strani, Facebooku in Linkedinu, kjer bomo v prihodnjih objavah predstavili še druge zanimivosti povezane s kmetijskimi tlemi in poplavami.

Projekt ECOBASE je sofinanciran s strani Evropske unije preko programa Interreg IPA ADRION.

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.