Znanstveni panel EFSA za aditive za živila in vire hranil dodanim živilom je podal mnenje o ponovni varnostni oceni aditivov za živila - natrijevega (E535), kalijevega ferocianida (E536) in kalcijevega ferocianida (E538). Ferocianidi (E535-538) so dovoljeni izključno v dveh skupinah živil kot nadomestki soli. Absorpcija ferocianidov je nizka in ne prihaja do kopičenja v človeškem telesu. V zvezi z genotoksičnostjo in rakotvornostjo ni skrbi. Panel je sklenil, da ferocianidi (E535-538) glede na trenutno dovoljeno rabo ne predstavljajo tveganja za zdravje.

Encim za živila α-amilaza (4-a-D-glukan glukanohidrolaza), ki je proizveden z gensko spremenjenim sevom Aspergillus niger (NZYM-SB), ne vsebuje proizvodnih organizmov ali njihovih DNK, zato ni varnostnega tveganja za okolje. α-amilaza se uporablja pri proizvodnji škroba, alkoholnih pijač (destilaciji) in pri peki. Subkronična toksičnost je bila ocenjena s pomočjo študije 90-dnevne peroralne toksičnosti pri glodalcih. Znanstveni panel je podal mnenje, da obstaja tveganje za alergijsko preobčutljivost s prehransko izpostavljenostjo v preseženih odmerkih, ne pa ob predvidenih pogojih uporabe.

Znanstveno mnenje panela EFSA za materiale, ki prihajajo v stik z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva, se nanaša na varnostno oceno Linpakovega reciklacijskega postopka in Gneuss 2 reciklacijskega postopka, ki temeljita na super čisti tehnologiji. Kot surovina se za oba postopka uporabljajo vroče oprani in posušeni kosmiči PET materiala, ki se pridobijo iz recikliranih PET steklenic. Dokazano je, da lahko postopek Linpac zagotovi stopnjo migracije snovi v živilo pod mejo migracije (0,15 µg/kg hrane), ob upoštevanju scenarija izpostavljenosti za malčke. Postopek Gneuss 2 zagotovi stopnjo migracije snovi v živilo pod mejo migracije (0,1 µg/kg hrane). Panel je sklenil, da recikliran PET, pridobljen iz obeh procesov ne predstavlja tveganja, če se uporablja za stik z živili. Izjema je uporaba recikliranega PET iz postopka Linpac za embaliranje pitne vode.

Poročilo, ki so ga za leto 2016 pripravile države članice EU, Islandija in Norveška, daje vpogled v aktivnosti uradnega nadzora. Na podlagi analitičnih rezultatov, ki so jih zagotovile države poročevalke je bila izvedena podrobna analiza podatkov o pojavu pesticidov v hrani, ki predstavlja tveganje za zdravje evropskih potrošnikov. Kar 96,2 % od 84.657 analiziranih vzorcev je bilo znotraj zakonitih mej (81.482 vzorcev), 50,7 % testiranih vzorcev je bilo pod mejo detekcije, 45,5 % analiziranih vzorcev pa je vsebovalo ostanke pesticidov, ki ne presegajo mejnih rezidualnih vrednosti (MRL). Ostanki pesticidov so bili ugotovljeni v izdelkih rastlinskega izvora, izdelkih živalskega izvora, uvoženi hrani, ekoloških izdelkih in otroški hrani. Ocena tveganja je pokazala, da evropski državljani niso izpostavljeni ostankom pesticidov, ki bi lahko privedli do negativnih učinkov na njihovo zdravje.

Evropska delovna skupina za alergije, ki deluje v okviru Mednarodnega inštituta za vseživljenjsko raziskovanje (ILSI) je bila ustanovljena z namenom, odgovoriti na vprašanja javnosti, ki so se porodila po objavi podatkov Svetovne zdravstvene organizacije o naraščajočem številu alergij zaradi uživanja določene hrane. Postavljeni so bili kriteriji za alergene, ki vplivajo na zdravje ljudi z upoštevanjem razmerja zaužite doze alergene snovi, jakosti in poteka alergijske reakcije pri posameznikih. Projektna skupina spodbuja uporabo novih metod za ocenjevanje tveganja za zdravje ljudi pri določenih odmerkih ter aktivno sodeluje pri večjih evropskih projektih s področja alergij na hrano.

15. oktobra 2018 na GZS v Ljubljani (Dimičeva 13, Dvorana C, 1. nadstropje) organiziramo Kadrovsko konferenco.