Zapri

Stališča in komentarji


Le kje bomo jemali, da bomo še več dajali!

V tujini se spet ugiba, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč. A nekateri ministri se očitno še vedno ne zavedajo, da njihovi finančni apetiti vodijo v poslabšanje že tako kritičnih razmer. Pozivamo jih k odgovornemu ravnanju.

Bilanca Slovenije od decembra 2008 do julija 2013 je tudi takšna:

- 81 delovnih mest smo izgubili vsak delovni dan v slovenskem gospodarstvu, torej vsak delovni dan eno srednje veliko tovarno (vir: preračunano po podatkih Surs),

- 7 zaposlenih več je bilo vsak dan v javni upravi (brez podjetij v državni lasti) (vir: preračunano po podatkih Surs),

- 9,5 visoko izobraženih več je bilo vsak delovni dan brez dela,
 

- 6 dolgotrajno brezposelnih več je bilo vsak delovni dan.

To je samo nekaj podatkov, ob katerih se lahko vsi globoko zamislimo. Toda nekaterih ministrov pri boju za proračunski denar to očitno prav nič ne gane.

Minister za finance dr. Uroš Čufer še vedno hoče od gospodarstva svoj desetino več iz naslova davka na poslovne nepremičnine.

Minister za zdravje Tomaž Gantar hoče več denarja v zdravstveni proračun, sklicujoč se na potrebo po večji solidarnosti. Pri tem molči o solidarnosti zdravstvenega podsistema do drugih podsistemov. Zdravstvo od leta 2008 do letos, sodeč po prilivih v zdravstveno blagajno, sploh še ni izkusilo krize.

Minister za zunanje zadeve in šef DeSUS Karl Erjavec želi precejšnji del bremena krize, ki naj bi ga nase prevzeli upokojenci, s kriznim davkom prenesti na druge družbene skupine. Pri tem pa zamolči, da bodo te skupine itak prizadete tudi z drugimi ukrepi.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo pa namerava celo uzakoniti obvezo države, da bi se kljub krizi v prihodnjih letih postopno povečevala sredstva za financiranje visokega šolstva. Mimogrede, Slovenija ima že zdaj zelo visok delež visoko izobraženih kadrov, a tudi naraščajočo in veliko strukturno brezposelnost med mladimi izobraženci.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo globoko zaskrbljeni nad dejstvom, da ob pripravi proračuna nekateri ministri ravnajo tako neodgovorno. Sprašujemo se, kje bomo - ob čedalje manjšem številu delovno aktivnih, zlasti v gospodarstvu, čedalje večjemu številu upokojencev in čedalje večjemu številu mladih brezposelnih - jemali, da bomo lahko prek proračuna našim ministrom dajali.

GZS zato vnovič poziva celotno Vlado RS, naj proračun 2014 pripravi na podlagi drugačne proračunske in ekonomske politike, ki bo bolj temeljila na predlogih gospodarstva v dokumentu Kisik za gospodarstvo. Osnovni cilj: delovna mesta v gospodarstvu.

Vlada mag. Alenke Bratušek ima zgodovinsko dolžnost in priložnost, da proračun usmeri k rasti in konkurenčnosti gospodarstva, s tem pa k več delovnim mestom. Le to je jamstvo za socialno varnost ter rast financiranja in kakovosti drugih družbenih podsistemov. Pozivamo vlado, naj gre po poti, ki Slovenijo in njene prebivalce ne bo postavila pred še hujše preizkušnje, kot nas čakajo že sicer.

Razočarani smo tudi nad označbo poslanke Alenke Pavlič na parlamentarnem odboru za gospodarstvo, ki je dejala, da je "dokument Kisik za gospodarstvo mineštra". Gre za dokument, pri katerem so sodelovali strokovnjaki iz šestih ključnih predstavniških organizacij gospodarstva. Takšna izjava zato pomeni omalovaževanje velikega dela slovenskega gospodarstva. Sklicevanje na kritiko dr. Jožeta Mencingerja je izrazito enostransko in po našem trdnem prepričanju žal pomeni podporo stari ekonomski politiki, ki je med pomembnejšimi razlogi, da smo se znašli v tako hudi krizi.

GZS se je že pred časom nanjo odločno odzvala na zapis dr. Jožeta Mencingerja. Ta odziv si lahko preberete na povezavi /62303.

V gospodarstvu si ne domišljamo, da samo mi poznamo najboljše ukrepe za izhod iz krize. Zato smo pripravljeni aktivno sodelovati pri snovanju celotnega svežnja ukrepov z drugimi deležniki. Prepričani pa smo, da takšno zavračanje naših predlogov in vztrajanje na starih stranpoteh ne vodijo iz krize, ampak jo kvečjemu še bolj poglabljajo.

Fotogalerija