Za slovenski elektroenergetski sistem je značilna uravnotežena mešanica energetskih virov, ki nam omogočajo zamejevanje najvišjih cen in konkurenčnost gospodarstva.
Slovenijo Svetovni energetski svet (WEC - World Energy Council) v svojem poročilu uvršča na odlično 10. mesto glede na Energy Trilemma Index 2017, ki upošteva zanesljivosti oskrbe, dostopnost do energije in okoljsko trajnosti, kar je glede na primerjalno uvrstitev po razvitosti in s tem tudi finančnih zmožnostih odlično. V zadnjih letih je Slovenija na lestvici neprestano napredovala, zagotovo pa ima še možnost nadaljnjih izboljšav, predvsem pri nadaljnjem razvoju na področju trajnosti, kar je osnovno izhodišče energetskega prehoda.
Slovenska elektroenergetika je že sedaj ena izmed najmanj »ogljičnih« v EU. Leta 2016 je bilo v Sloveniji kar 71 % električne energije iz brezogljičnih virov, EU povprečje je znašalo 58 %, delež v Nemčiji pa samo 45 %.
Pobude podpredsedniku Evropske Komisije za Energetsko unijo:
1. Na osnovi uspešnih projektov v izvajanju v Sloveniji, podpreti Slovenijo kot spodbudno okolje za nove tehnologije, izdelke in storitve v realnem okolju.
2. Vseevropsko spodbuditi možnost za učinkovitejše umeščanje v prostor za energetsko infrastrukturo in OVE, ki so ključni za doseganje ciljev nizkoogljične družbe.
Potrebna podpora države pri uveljavljanju Slovenije kot kot spodbudnega okolja za nove tehnologije, izdelke in storitve v realnem okolju:
1. Država naj poskrbi za stabilnost in predvidljivost regulatornega okolja.
2. Slovenija naj podpre sodobne energetske tehnologije, znanja in izdelke za energetski prehod, ki jih proizvaja ali razvija domača industrija.
3. Slovensko industrijo preko davčnih olajšav vzpodbuditi k intenzivnejšemu medsebojnemu sodelovanju in sodelovanju z institucijami znanja.
4. Z javnimi razpisi in subvencijami spodbujati lokalne dobavitelje, da bi razvijali svojo razvojno komponento.
5. Vzpodbude podjetjem za vključevanje in financiranje izobraževanja mladih strokovnjakov naravoslovnih ved.
6. Podpora vlaganjem v osnovne in aplikativne raziskave, kjer so tveganja za zasebni sektor prevelika.
7. Zagotoviti usklajeno delovanje vseh vladnih služb in ministrstev v prid slovenskemu gospodarstvu.
8. Gospodarstvo pričakuje in zahteva mednarodno evalvacijo vsakega strateško izbranega projekta v Sloveniji.
9. Vključevanje gospodarstva in znanosti kot pomembnih deležnikov ob sprejemanju strateške zakonodaje ali projektov v zvezi z energetskim prehodom z ustanovitvijo Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS.
Slovensko gospodarstvo lahko s svojimi izdelki, storitvami in poslovnimi modeli podpre energetski prehod v dobrobit vseh državljanov z dvigom dodane vrednosti, novimi delovnimi mesti ter s povečanjem izvoza.
Energetski prehod v Sloveniji vključuje spremembe v strukturi proizvodnje in rabe energije. O učinkoviti rabi energije bomo razmišljali tam, kjer se nam danes še ne zdi smiselno. Te spremembe pričakujemo zaradi višje zavesti o razogljičenju in ne morda zato, ker si tega ne bi mogli privoščiti. Spremembe se bodo zgodile sčasoma in skladno z našimi možnostmi. Preuranjeno zapiranje obstoječih proizvodnih virov, bi lahko močno vplivalo na ceno energije ali dodatno povečalo uvozno odvisnost Slovenije. Prehod v nizkoogljično družbo, še posebej na področju elektroenergetike, bo pomenil v prehodnem obdobju 20 do 30 let povečanje končnih cen električne energije. Tako kot v preteklosti, lahko tudi v bodoče pričakujemo, da si bomo te višje cene lahko privoščili. Spremembe bomo uvedli ob povečanju konkurenčnosti gospodarstva.