Slovenije je na lestvici Innovation Union Scoreboard uvrščena na 12. mesto med 28-imi državami. Inovativnost je tesno povezana z BDP-jem oziroma ravnjo gospodarske razvitosti, saj so denimo najvišje na lestvici inovativnosti »European Innovation Scoreboard« uvrščene naslednje države: Švica, Švedska, Danska, Finska, Nizozemska.
Slovenija je visoko uvrščena pri zaščiti blagovnih znamk, družbah, ki izvajajo notranje IKT izobraževanja, izdatkih za R&R v poslovnem sektorju, hitrem internetu, novih doktorantih, % zaposlenih s terc. Izobrazbo. Nizko smo uvrščeni pri inovacijah v MSP-jih, zaščiti in razvoju novih dizajnov, trenda rasti zaposlenosti v visoko-rastočih družbah. Izdatki za R&R v poslovnem sektorju se od leta 2013, ko so dosegli vrh, zopet znižujejo.
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
Sektor - SKUPAJ
745.942
894.213
928.306
935.006
890.231
853.067
809.180
Poslovni sektor
505.817
660.483
703.098
715.538
688.518
650.579
611.897
Državni sektor
135.921
127.831
121.483
121.662
108.289
115.217
109.131
Visokošolski sektor
103.771
105.429
103.283
97.432
93.061
86.934
87.951
Zasebni nepridobitni sektor
433
469
442
374
364
337
201
Cilj do leta 2025 mora biti 20-odstotna rast števila delovnih mest v družbah, ki dosegajo več kot 50.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega.
Spodbuditi je treba vlaganja v RR pri malih in srednje velikih podjetij (MSP) skozi nadaljevanje razpisov in povečevanje državnih sredstev za financiranje RR, uvedba razvojnih vavčerjev za digitalizacijo MSP, subvencioniranje prijav MSP na razpise EU ter spodbude za vlaganje v znanje in spretnosti zaposlenih.
S povprečno letno rastjo produktivnosti dela v višini 4,4 %, lahko pridemo do ciljne gospodarske rasti, ki bo v povprečju za 2 odstotni točki letno višja kot v EU-28. To pa pomeni povečanje (rast) vlaganj podjetij v raziskave in razvoj (RR) za 8 % letno.
Postopno izboljšanje strukture javne porabe v smeri večjega financiranja razvojnih investicij.
Študija Innovation and Economic Growth: An Empirical Analysis for CEE Countries (Pece et al.) je pokazala, da obstaja povezave med gospodarsko rastjo in inovacijami v Višegrajski skupini. Ekonomski napredek je odvisen od stopnje inovativnosti, koliko sredstev je temu namenjeno in razvoju na področju kvalitete človeškega kapitala in stanja tujih investicij.
Druga študija na vzorcu 19-ih največjih držav je pokazala (Does innovation promote economic growth? Evidence from European countries, Maradana et. al, 2017), da v določenih primerih stopnja razvitosti (BDP p.c.) vodi do inovacije (torej je posledica prve), medtem ko v drugih državah inovacije vplivajo na višjo razvitost. V določenih primerih pa je celo vpliv vzajemen. V vsakem primeru je stabilnost okolja zelo pomembna, saj spodbuja pozitivno povezanost BDP-ja in inovacij. Prav tako je prav, da vlade ustvarijo okolje, da spodbudijo podjetja k večjemu investiranju v inovacije. Vlade se lahko tudi odločajo, da bodo več podpore dale specifičnim sektorjem, kjer imajo njihove družbe že sedaj zelo konkurenčen položaj.