Medtem ko Bruselj sumi v naše javnofinančne napore in vlada ne kaže poguma za resne reforme, gospodarstveniki ponujajo konkretne predloge za nižjo javno porabo: boj proti finančnim anomalijam v visokem šolstvu, ukinitev in zmanjšanje programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre, optimizacija skupnih služb in ukinitev nenujnih dejavnosti v javni upravi, reorganizacijo lokalne samouprave …
V zadnjih dneh smo lahko zasledili kar nekaj informacij, ki nas spet prežemajo s skrbjo:
1. Iz Bruslja smo dobili sporočilo o izračunih Evropske komisije, ki kažejo, da naj bi Slovenija v 2016 beležila tretji najvišji strukturni primanjkljaj, v naslednjem letu (2017) pa naj bi bil ta celo dvakrat višji kot v evroobmočju (2,8 % proti 1,4 %). Vse od leta 2012 se je v evroobmočju ta primanjkljaj zniževal, pri nas pa se je celo povečeval. Evroskupina Slovenijo tako še vedno uvršča v skupino držav, kjer so neravnotežja previsoka.
2. V četrtek se je Vlada RS opredelila do predlogov gospodarstva iz Manifesta industrijske politike. V njem po prvih ocenah žal, kljub nekaterim manjšim pozitivnim premikom, ni videti politične volje za resne strukturne reforme ali pa so te v nekaterih primerih zamaknjene celo v leti 2020 in 2021. Več o odzivu vlade.
3. Minister za finance pripravlja novo davčno reformo, vendar zavrača znižanje davčnega bremena, češ da ga javno-finančna konsolidacija ne dopušča. Pristaja le na davčno prestrukturiranje, kar je izrazito premalo za resno davčno reformo. Ob vseh anomalijah in nepravilnostih, ki so prišle na dan, in ob izsledkih funkcijske analize javne uprave je jasno, da je javno porabo možno in nujno znižati!
4. Nasprotno se vlada in sindikati javnega sektorja še naprej pogajajo o višji masi plač. Kar znova lahko dvigne javno porabo.
5. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo v zadnjih dneh izpeljali anketo med gospodarstveniki o tem, kje bi lahko znižali javno porabo. Realnih predlogov je veliko, med drugim so:
a. reforma šolstva: akcijski program proti finančnim in drugim anomalijam, zmanjšanje števila ali obsega programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre …,
b. optimizacija delovanja upravnih enot in skupnih služb javne uprave, deregulacija predpisov in zmanjšanje potreb po administraciji, vse to na podlagi lani objavljene funkcijske analize javne uprave,
c. ukinitev dejavnosti, ki ne sodijo nujno v javni sektor oziroma se lahko izvajajo na trgu,
d. reorganizacija lokalne samouprave,
e. uvedba organizacijskega kriznega menedžmenta v delih javnega sektorja, ki so preveč zbirokratizirani …
6. V opisanih razmerah pripravljamo Nacionalni reformni program za Bruselj. Kaj bomo pokazali? Ali bomo še verodostojni? Bomo Bruslju pokazali samo zobe, kot je videti v nekaterih zadnjih izjavah, ali pa vendarle tudi voljo za ukrepe, ki bodo na koncu koristili državljanom Slovenije.
Na GZS želimo ob takšnih razmerah poudariti, da so bila bremena krize v Sloveniji nekorektno porazdeljena in da se ta trend še nadaljuje. Zaposleni v gospodarstvu so plačali najvišjo ceno krize, saj smo v podjetjih izgubili več deset tisoč delovnih mest. Pa vendar so prav podjetja od leta 2009 do lani kar za 50 odstotkov povečala izvoz. V zadnjih letih so zaposleni v gospodarstvu z veliko manj naredili več in najbolj prispevali k temu, da smo lažje zadihali. Toda do danes s strani države niso bili pripuščeni k temu, da bi imeli koristi od rasti. Po drugi strani se apetiti s strani zastopnikov javnih uslužbencev in upokojencev povečujejo.
Opozarjamo, da pozivi nekaterih družbenih skupin iz javnega sektorja o tem, da morajo participirati pri učinkih gospodarske rasti, niso korektni. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je ta hip za več kot 300 evrov višja kot v gospodarstvu. Podjetja si kljub boljšim izvoznim in poslovnim rezultatom, tudi zaradi davčnega primeža, še ne morejo privoščiti občutno višjih plač, če želijo ostati razvojno konkurenčna. Slovenija je med redkimi članicami EU, kjer je povprečna plača v javnem sektorju višja kot v gospodarstvu!
Zato je odgovor o tem, kdo je upravičen do participacije od gospodarske rasti, jasen. Najprej zaposleni v gospodarstvu. Davčna reforma je priložnost, da vlada odpravi krivico in zniža obremenitve plač. To je tudi v vladnem interesu, saj v gospodarstvu dela večina delovno aktivnih in tudi večji del volivcev.
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Trditev ministra Dušana Mramorja, da javne porabe, kljub krivičnim razmerjem med družbenimi skupinami, ni mogoče znižati zaradi javno finančne konsolidacije, ne drži. Če so številne države zmogle znižati javno porabo v času največje krize v letih 2009 in 2010, potem zmore to tudi Slovenija. Vsaj dokler še beleži gospodarsko rast.«
Kaj vse je gospodarstvo lani prispevalo?
Gospodarstvo je že »financiralo« obljubljeno razbremenitev stroškov dela v letu 2015.
1. Zgolj od višjih socialnih prispevkov na študentsko delo ter na ostale pogodbe civilnega prava, sta se javni blagajni in proračun okrepili za več kot 100 mio EUR.
2. Prav tako se je na študentsko delo začel obračunavati DDV.
3. Uvedba davčnih blagajn je pomenila dodatno vsaj 75 mio EUR priliva.
To so torej viri financiranja obljubljene razbremenitve stroškov dela!