Vlada RS je v zadnjih mesecih sprejela nekaj odločitev, ki jasno kažejo, da ne opravlja vloge dobrega gospodarja javnih blagajn v imenu davkoplačevalcev in da s tem resno poslabšuje poslovno okolje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Obenem pa zapostavlja večino zaposlenih v gospodarstvu, ki bodo ob takšni politiki, poleg gospodarstva, najbolj dodatno obremenjeni pri svojih plačah.
Dejstva so naslednja:
1. Mizerna razbremenitev plač. Vlada naj bi za davčno razbremenitev plač armade 800.000 zaposlenih namenila v naslednjem letu 90 milijonov evrov. V povprečju le okoli 110 evrov na zaposlenega. Ta izpad priliva pa bo počrpala z višjim davkom od dohodka pravnih oseb. Razlog za mizerno razbremenitev naj bi bila - javno-finančna vzdržnost.
2. 50-krat več za zdravnike. Po drugi strani je pred dnevi ministrstvo za zdravje našlo 36 milijonov evrov za 6.800 zdravnikov. To je okoli 5.300 evrov na zdravnika ali 50-krat več kot za povprečnega delovno zaposlenega v državi Sloveniji pri davčnem prestrukturiranju! To se dogaja kljub temu, da smo skoraj vsakodnevno priče razkritjem v medijih, kako denar curlja iz zdravstvenega sistema.
3. Nepošteni novi apetiti. Takoj zatem so se oglasili drugi sindikati javnega sektorja. Zahtevajo še 215 milijonov evrov. Priče smo radikalnim apetitom po javnih sredstvih na račun davkoplačevalcev, to je večine državljanov Republike Slovenije, in njenega gospodarstva. Če se bo vse to uresničilo, bodo delovno aktivni v gospodarstvu dodatno obremenjeni za 320 evrov na leto, kar je skoraj trikrat več od davčne razbremenitve stroškov dela. Ali drugače: vlada jih bo trikrat bolj obremenila, kot pa jim je zagotavljala ob kvazi davčni reformi, da jih bo razbremenila!
4. Zavajanje ljudstva. Nevarne apetite spodbujajo tako predstavniki različnih interesnih skupin kot predstavniki vlade, ki ob tem zavajajo javnost, da je zaradi gospodarske rasti čas za »delitev učinkov te rasti«. Zamolčijo pa, da s tem resno ogrožamo javne finance. Tudi Evropska komisija je pred dnevi jasno sporočila, da zdajšnjo gospodarsko rast zmotno jemljemo kot samoumevno in je ne izkoristimo za zniževanje javnega dolga. Strukturni javno-finančni primanjkljaj celo še povečujemo.
5. Dejstva:
a. V letu 2015 je kljub gospodarski rasti BDP na zaposlenega v Sloveniji še vedno bolj zaostajal za BDP zaposlenega v Avstriji kot leta 2008.
b. Kljub temu se reform (zdravstvene, pokojninske, trga dela) ne lotevamo.
c. Kljub gospodarski rasti ne zmanjšujemo javnega dolga, temveč sproti porabimo vse s prekomerno javno porabo.
d. Še več. Z zadnjimi dogovori s sindikati javnega sektorja resno ogrožamo proračun za leto 2017, kar pomeni, da pretirano zapravljamo.
e. Grozi resna možnost rebalansa proračuna že v kratkem, kar bo mogoče samo z novimi dajatvami na račun gospodarstva in zaposlenih v gospodarstvu, to pa pomeni v breme večine slovenskih državljank in državljanov.
Takšna politika Vlade je v nasprotju z načeli dobrega gospodarja davkoplačevalskega denarja, obenem pa je nedržavotvorna in nerazvojna.
V imenu podjetij in zaposlenih v gospodarstvu zahtevamo, da se takoj prekine s takšno nevarno politiko, ker ogroža vzdržnost javnih financ in konkurenčnost gospodarstva.