Stališča in komentarji


GZS pozdravlja sprejem Zakona o množičnem vrednotenju na Vladi

Sprejem tako pomembne odločitve še v letu 2017 omogoča uveljavitev posodobljenega sistema množičnega vrednotenja, posledično pa bo mogoče davčno reformo nepremičnin uveljaviti vsaj v začetku novega mandata vlade. Odlog za nadaljnji dve ali tri leta bi pomenil, da bi padli že v obdobje pred drugimi naslednjimi parlamentarnimi volitvami.

Gospodarstvo je vseskozi vztrajalo na zahtevi, da sedanja vlada zaustavi in ukine danes popolnoma neustrezen, arbitraren sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), na podlagi katerega lokalne skupnosti s svojimi neomejenimi apetiti nesorazmerno obremenjujejo gospodarstvo. Zaradi nepreglednosti današnjega sistema polnega anomalij in sistemskih tveganj se praviloma dodatno obremenjuje lastnike zlasti poslovnih nepremičnin, kar za številne poslovne subjekte predstavlja nesprejemljivo dodatno breme. Bistveno boljše evidence nepremičnin lahko pomembno prispevajo tudi k pripravi boljših in bolj ciljanih socialnih politik, kot je na primer politika socialnih transferjev itd.

Zato smo bili na GZS presenečeni nad prvotno odločitvijo koalicijskega vrha sprejeto maja 2017, da se predlog Zakona o množičnem vrednotenju (ZMVN-1) umakne iz vladne procedure in ga vlada v tem mandatu ne bo obravnavala.

Sprejem ZMVN-1 na vladi sicer še ne pomeni neposredne ukinitve NUSZ, skrajšuje pa čas do uvedbe pravičnejšega sistema.

 

Argumenti ZA novi davek na nepremičnine:

-       nadomestitev anomalij sedanjega NUSZ, ob katerem se moramo zaradi prepočasnega reševanja tega problema v vladi posluževati sodnih poti (odločitve Ustavnega sodišča na temo neustreznosti občinskih odlokov glede NUSZ);

-       urejanje podatkov o nepremičninah za izvajanje še veljavnega sistema NUSZ;

-       urejanje vseh podatkov o nepremičninah, ki so potrebne za uvedbo bodočega davka na nepremičnine;

-       prenos in ureditev vseh podatkov o namenski rabi prostora oz. zemljišč iz prostorskih aktov občine na ravni države, kar je izrednega pomena za izvajanje gradenj oz. investicij; država sedaj ne razpolaga z ustrezno urejenimi popolnimi podatki o namenski rabi prostora na enem mestu, kar je velik problem za izvajanje gospodarskih in drugih investicij, pa tudi investicij na področju gospodarske infrastrukture, še posebej pa kot zelo pomembna informacija in pogoj za domače in tuje investitorje;

-       vpis stavb v kataster stavb - več kot 85 % stavb sploh ni vpisanih, kar pomeni visoko stopnjo ekonomskih in pravnih tveganj tako v prometu z nepremičninami kot tudi glede njihove bodoče obdavčitve.

Fotogalerija